Društvo za negovanje rodoljubnih tradicij
organizacije TIGR Primorske



Primorci kot prvi protifašisti v Evropi  -  Evropski parlament v Bruslju, 23. januarja 2024 

Prispevki tukaj.

GOVOR DR. SAVINA JOGANA NA MALI GORI, 12. MAJA 2018

Če je bila evropska javnost ob prvem tržaškem procesu posebnega fašističnega sodišča in strelih v Bazovici (leta 1930) seznanjena s pozivom društev jugoslovanskih emigrantov o zatiranju prebivalcev Primorske in Istre pod fašizmom in z žalostno ugotovitvijo, da se do takrat v celotnem kulturnem svetu »še nihče ni našel, ki bi se za te nesrečne žrtve zavzel«, je bila situacija leta 1941 vendarle drugačna. Ne z vidika intenzivnosti ter iskanja iznajdljivih metod zatiranja – tu so šle stvari po svoji poti naprej – spremenila pa se je odzivnost te nesrečne usode v demokratičnem evropskem in svetovnem okviru. Okrepili so se stiki TIGRa z drugimi podobno usmerjenimi organizacijami in gibanji, leta 1935 je bil sklenjen akcijski pakt s KPI o skupnem boju proti fašizmu in proti vojni, pa tudi za zagotovitev minimalnih nacionalnih pravic manjšine. Na tej podlagi se je nato na Primorskem začela zlasti med mladino snovati antifašistična fronta. Mimo teh »visokih« načrtov, je treba za obdobje konec 30. let omeniti tudi vztrajne, premišljene in prikrite aktivnosti za zbiranje orožja in streliva, njegovo prenašanje na lokacije, ki so bile bližje pričakovanemu prodoru okupatorja, »izmenjavo« teh sredstev med poglavitnima nosilcema odpora – TIGRom in organizacijami KPI, pripravo in izvedbo tečajev vojaškega usposabljanja članov tigrovske in takrat že prepovedanih emigrantskih organizacij. TIGR je bil takrat povezan tudi z britanskima službama SOE in Inteligent Service. Jeseni 1939 so voditelji TIGRa v emigraciji ustanovili na Jesenicah center za pripravo in vodenje propagandnih in sabotažnih akcij proti silam Osi).Med odmevne tigrovske akcije v tej povezavi  štejemo tudi nekaj diverzantskih tigrovskih napadov spomladi 1940 v Avstriji (takrat že priključeni tretjemu rajhu) in Italiji. Znani britanski zgodovinar A. J. P. Taylor je zapisal, da so bili Slovenci, »še preden je vojna segla v Jugoslavijo … zavezniki Velike Britanije tedaj, ko jih je ta imela prav malo. Bili so osrednji plamen odpora v jugo vzhodni Evropi«. Po njegovem vsak narod izpričuje pravico do življenja s te, da pokaže voljo, da hoče živeti. Noben narod pa te pravice ni izkazal bolj kot Slovenci zahodno od Julijskih Alp ... Tu srečujemo plebiscit, ki traja več kot 20 let in o katerega rezultatu ne more biti dvoma.

Ob napadu nemške in italijanske vojske, aprila 1941, so bili torej člani organizacije med pomembnimi pobudniki ter organizatorji zbiranja prostovoljcev v odporu prodirajočemu sovražniku (primeri: nad 3000 prostovoljcev v Soški in Akademski legiji v Ljubljani, tudi v Mariboru, poldnevna bitka prostovoljcev, vključno s TIGRovci, in obmejnih enot pri Gozdu Martuljku z več mrtvimi). Prostovoljci so nato krenili proti Zagrebu in se razočarani vračali – niso dobili ne orožja ne opreme, v precejšnjem številu pa so se vključevali v nastajajoče partizanske enote. Vzporedno z omenjenimi napori in ukrepi tigrovcev ter drugih protifašistov pa je leta 1940 in 1941 potekala tudi obširna in sistematična policijska akcija zoper TIGRovce in druge člane odporniških skupin, ki se je kasneje, decembra zaokrožila z obsodbami na Drugem  tržaškem procesu pred posebnim sodiščem za zaščito naroda; tokrat je bil zajet širši krog osumljenih, ki se je na koncu zožil na 299 obtožencev.

Ne glede na velike izgube, aretacije in izgnanstva njegovih članov, zlasti vodilnih, pa so bili pripadniki TIGRa v začetku leta 1941 vendarle pripravljeni, da prevzamejo svoj del odgovornost in aktivno vlogo v dolgo napovedovani vojni na naših tleh, ki se je takrat približala. Izhajali so iz prepričanja, da se je treba – ko gre za svobodo in obstoj naroda - spustiti v boj, ne glede na žrtve, in vztrajati v tem boju tudi takrat, ko nobenih zagotovil o uspehu še ni bilo na obzorju. To je eno od poglavitnih izročil, ki jih v spominu na zgodovinski TIGR poskuša ohranjati naše Društvo TIGR Primorske.  

 

dr. Savin Jogan

Mala Gora, 12. maj 2018

Kontakt

Društvo TIGR Primorske, Goriška c. 17, 5270  Ajdovščina, Slovenija

e-mail: drustvo.tigr@siol.net