Tone Partljič nam je rekel: »General Maister je vrnil ozemlje Slovencem, Primorci pa so prinesli "slovenstvo" v Maribor! Primorci so bili, zaradi fašizma, ki so ga zgodaj občutili, zavedni Slovenci. Delali so pretežno v kulturi, v gledališčih, bili učitelji ...«
Maribor je bil, do prve svetovne vojne pretežno nemški saj je, po statističnih podatkih iz tistega časa, le manjši delež prebivalstva govoril slovensko. Ker so lastniki tovarn bili pretežno Nemci, so zaposleni morali govoriti nemško, statistika pa je vse člane družine štela za nemško govoreče, če je eden od njih bil zaposlen v nemški tovarni.
Že prve dni po zasedbi mesta, leta 1941, je nekaj mladincev samoiniciativno zažgalo dva avtomobila, ki sta vozila nemške funcionarje. Seveda so, po prihodu nacistov, prvi na seznamih za »odstrel« bili Primorci oz tisti, ki so se v Maribor priselili po 1. svetovni vojni.
Danes nekateri menijo, da bi morali z okupatorjem "bolj" sodelovati, da bi bilo manj žrtev oz. bi nas nagradili z mirom.
Ljubljaska oblast je sklenila sporazum z okupatorjem. V Mariboru in Gorici pa uradna kolaboracija ni bila možna, ker ni bilo slovenske oblasti, saj so ta teritorij kot svoj takoj zasedli fašisti in nacisti. Kljub popolni kolaboraciji uradnih oblasti v Ljubljani, smo dobili od Italijanov in Nemcev zasedbo. Pričakovanje, da bi zaradi kolaboracije dovolili ustanovitev marionetne države kot je bila NDH je bilo naivno, saj tudi NDH niso pustili ozemelj (Dalmacije, Istre, ozemlja v bližini Madžarske), ki so mejila na njihovo mejo! (Jasno je da, če bi se dogodki razvijali njim v prid, bi prej ali slej pripojili tudi NDH svojem teritoriju).
Spekulacije, da se prebivalstvo ne bi smelo upreti okupatorju, ker »če ne bi bilo partizanskih akcij ne bi bilo požigov vasi, ubijanja talcev...« pa ne povedo kaj bi v tem primeru naredili zavezniki (ob tem, da bi, seveda, izgubili Primorsko in Štajersko). Zaveznikom je bilo jasno »Tisti, ki se ne upira, pomaga okupatorju!« , torej bi zavezniki bombardirali slovensko ozemlje (tako kot so zadnje dni vojne Idrijo in Maribor, kjer so Nemci imeli svoje baze) in imeli bi veliko žrtev med civilisti. Od 1. svetovne vojne ni nobene sodobne vojne in vojske, ki ne bi napadla civilistov, "državljane, ki se ne gredo vojne"! (Vedno pogosteje stradajo civilisti!)
V mariborskem zaporu so nacisti mučili in ubili nekaj čez 800 borcev za svobodo. Pred streljanjem so jim dovolili napisati poslovilno pismo. Menili so, da bodo ta pisma vzela pogum drugim, da se borijo za svobodo. Pisma, ki se še hranijo kažejo ravno obratno - vsi so v pismih izkazali ponos, da lahko umrejo za svododo.
Tem zapornikom je bilo jasno to kar mnogim danes ni: da se je za mir in svobodo treba (vseskozi) borit - nista podarjena, nista samoumevna, nista trajna ...
Če nekateri mislijo, da bodo ubogljivost, neopredelitev, pasivnost, "notranji mir" posameznika, prinesli mir v družbi, ne razumejo kako družba funkcionira in razlogov zaradi katerih nastanejo vojne, nemiri, revolucije! Sveta preproščina! - bi rekli nekateri. Tudi Romanovi se kot vladarji niso hoteli ukvarjat z družbenimi problemi ampak so poslušali verskega blazneža Rasputina. (Zaradi takega nespametnega obnašanja, brat na Angleškem dvoru ni hotel nudit zatočišča pred revolucijo ruskemu carju, ko ga je ta za to prosil. )
Zgodovina nam kaže zakonitosti v družbenih procesih (tako kot naravoslovje v kemiji, biologiji, fiziki.) Tisti, ki se iz zgodovine nočejo učit, ne morejo naprej, se vedno vračajo na začetek - kot na Balkanu ... (pa še kje!)
Zato je bilo vredno iti v Maribor na uro zgodovine!
Majda Koren
Več o obisku si lahko preberete TUKAJ.