Društvo za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije TIGR Primorske

»V srcu nam raste le ena zavest, da lepše kot vse, je domu biti zvest. Čim silnejše nas tujec zatira, tem močneje se narod upira.«

Spoznajte društvo

VILJEM ČERNO »NA IZPOSTAVLJENEM MESTU«

13. februarja 2019 so v Kosovelovi spominski sobi v Sežani predstavili knjigo pred dvema letoma umrlega pesnika, pisatelja in velikega domoljuba Viljema Černa iz Barda v Slovenski Benečiji.

O njegovem življenju in o knjigi Na izpostavljenem mestu, ki je konec leta 2017 izšla v Zadrugi Novi Matajur iz Čedada, so govorili: uvodoma Mateja Kralj iz Ljudske univerze Sežana kot gostiteljica, nato pa predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze Rudi Pavšič, urednik knjige Igor Tutta in predsednik Društva TIGR Primorske dr. Savin Jogan. Predstavitve pa sta se udeležila tudi avtorjeva vdova Marisa Černo in njegov sin Igor, ki se je ob koncu zahvalil vsem prisotnim in vsem, ki so zaslužni, da je knjiga izšla, dodal pa je tudi nekaj spominov na svojega očeta.

VILJEM ČERNO »NA IZPOSTAVLJENEM MESTU«

Naslovnica knjige

Mateja Kralj iz LU Sežana

 

Viljem Černo je bil pojem Slovenca na Videmskem, neutrudljiv borec za naše pravice in za narodno dostojanstvo. Verjel je, da sta dialog in sodelovanje najboljši način sporazumevanja. Bil je spravljiv, dialoški, razumen, a ni nikoli popustil pri načelnih vprašanjih za našo skupnost.

To je portret človeka, ki je s svojo duhovno močjo, s svojo potrpežljivostjo in s svojo odprtostjo vsak dan svojega življenja dokazoval ne samo ljubezen do slovenskega jezika, ampak tudi potrebo po spoštovanju drugih. Vztrajno se je boril za boljši položaj svojih rojakov v Benečiji.

Pripovedovanje Viljema Černa o svojem delu za slovensko narodno skupnost v Benečiji je kot njegova duhovna oporoka in istočasno dokument časa in ljudi, ki so se borili in dosegu ohranitev slovenske besede in slovenske kulture na tem izpostavljenem mestu skupnega slovenskega prostora.

                                                                             (Z zavihka knjige)

 VILJEM ČERNO »NA IZPOSTAVLJENEM MESTU«

VILJEM ČERNO »NA IZPOSTAVLJENEM MESTU«

Knjigo so predstavili Igor Tutta, Rudi Pavšič in dr. Savin Jogan

 

Rudi Pavšič, predsednik SKGZ je v svojem predgovoru povedal, da je pričujoča knjiga skromen prispevek v spomin in zahvalo profesorju Viljemu Černu, osebnosti, ki je vidno zaznamovala prostor in naše ljudi, predvsem na Videmskem. Poudaril je, da je bil Černo neutrudljiv borec za pravice tamkajšnjih Slovencev. Verjel je v to, kar je govoril, stal vedno v prvi vrsti, ko je bilo potrebno kaj storiti v korist slovenske narodne skupnosti v Italiji (med drugim je pomembno prispeval, da so bili Slovenci na Videmskem priznani v italijanskem zaščitnem zakonu). Zaključil je z besedami: »Viljem Černo je bil naš najboljši ambasador. Bil je naš Čedrmac.«

Urednik knjige Igor Tutta, sicer publicist, radijski urednik in režiser, je napisal predgovor h knjigi s pomenljivim naslovom Pravi človek na pravem mestu. S tem je Viljemu Černu določil pomembno mesto med Beneškimi Slovenci, na tem najbolj zahodnem in izpostavljenem področju enotnega slovenskega kulturnega prostora, oziroma med Slovenci sploh.

Prvič sta se srečala pred več kot štiridesetimi leti in se kasneje pogosto srečevala, on kot novinar in Černo kot predstavnik in aktiven član mnogih slovenskih organizacij in komisij za Beneško Slovenijo, član Deželnega sveta in predsednik Pokrajinskega sveta za Videmsko pokrajino. Zato je vodstvo Slovenske kulturno-gospodarske zveze določilo, da je o tako pomembnem članu potrebno pripraviti knjigo in naloga je pripadla prav Igorju Tutti. Tako sta se s pisateljem začela načrtno sestajati imela sta številne pogovore, neke vrste intervjuje, ki sta jih zvočno snemala. Srečanja so potekala že v letu 2012. Pogovarjala sta se o njegovem življenju, predvsem pa o njegovem delu in razvoju kulturne stvarnosti v domači občini Bardo v Terski dolini in nato v Čedadu ter Nadiških dolinah. V knjigi so dodani tudi teksti, ji jih je Černo napisal za razne seminarje, srečanja in predavanja. Knjiga je tako počasi nastajala in prav vsi so se je veselili. Namen vodstva SKGZ je bil, da bi knjiga izšla ob kaki pomembni obletnici, ob kaki posebni priložnosti, in za to se jim je zdela najbolj primerna prav 80-letnica Černovega rojstva. Izid knjige je avtor z veseljem pričakoval, zgodilo pa se je nepričakovano: žal je Viljem Černo le dva dneva pred svojim 80. rojstnim dnem umrl. 22. junija 2017.

Knjiga je slabega pol leta kasneje izšla. Opremljena je z mnogimi fotografijami, katerih večino je za objavo posodila Černova družina. Viljem jo je posvetil svojim najdražjim: ženi Marisi, ki je z ljubeznijo in potrpežljivostjo skozi dolga leta spremljala njegovo delo, in sinovoma Borisu in Igorju, na katera je bil vedno ponosen in vesel vsakega njunega uspeha.

VILJEM ČERNO »NA IZPOSTAVLJENEM MESTU«

Poslušalci - prijatelji in člani društva TIGR Primorske

VILJEM ČERNO »NA IZPOSTAVLJENEM MESTU«

Sin Igor in Marisa Černo

 

Tretji govornik na predstavitvi knjige v Sežani je bil dr. Savin Jogan, predsednik Društva TIGR Primorske. Tako je povedal:

»S pokojnim Viljemom Černom sva se prvič srečala v Beogradu pred približno tridesetimi leti, kjer sva bila gosta na kongresu. Prvi vtis o umirjenem, a hkrati odločnem človeku, kar zadeva bistvena vprašanja o  položaju  beneške skupnosti in Primorske, se je v najinih številnih kasnejših srečanjih le še poglabljal in utrjeval. Na teh srečanjih v Benečiji, Trstu in Ljubljani ter na številnih prireditvah na Primorskem se je bilo mogoče precej podrobno zaustaviti ob posameznih  poglavjih zanimive, a tudi težke zgodovinske izkušnje beneških Slovencev do njihovega sedanjega položaja. Z veseljem  mi je pripovedoval o uspešni popotresni obnovi in s ponosom o svoji vlogi pri tem, ko je omenjal natančno in zvesto obnovo napisov v cerkvi v rodnem Bardu v latinščini in slovenščini, čeprav bi nekateri višji dostojanstveniki želeli, da bi pri tem uporabili tudi italijanščino ko glavni državni jezik. Veliko sva govorila tudi o vprašanjih narodne zavesti in uporabi slovenščine v izobraževanju, ki so jo Benečani izgubili že s priključitvijo pokrajine k Italiji leta 1866. Zato je bil narodnostni boj že zgodaj osredotočen na vprašanje jezika v cerkvenem življenju, ki ga je poosebljal Bevkov kaplan Martin Čedermac, od takrat umeščen v slovensko narodno zgodovino.

Viljemovo narodno delovanje je zajemalo zbiranje in proučevanje narodnega blaga, slovarsko delo v beneškem in rezijanskem okviru, spodbujanje in organiziranje prosvetne  in kulturne dejavnosti. V prijetnem spominu mi je ostalo njegovo veselje ob prejemu Štrekljeve nagrade za etnografsko delovanje, ter ob izidu njegove pesniške zbirke. Zaslužena priznanja je prejel tudi za svoje neutrudno in plodno delo na širših poljih družbeno-političnih prizadevanj in delovanja, od Priznanja OF (1981) do priznanja SKGZ in Plakete TIGR 2012). Zaradi njegove temeljitosti, vztrajnosti in učinkovitosti ga nekateri avtorji primerjajo s Čedermacem, drugi z Ivanom Trinkom-Zamejskim  ali s Karlom Štrekljem. V resnici je Viljem uspešno povezal in prepletel svojo vlogo tako s področji omenjenih, kot s širšimi prizadevanji, kar se je pokazali zlasti pri pripravi, sprejemanju in uresničevanju zakona o zaščiti slovenske jezikovne manjšine v Furlaniji-Julijski krajini.« je zaključil dr. Jogan.

Viljem Černo in Savin Jogan leta 2016 ob obisku društva TIGR Primorske v Bardu

 

 

Viljem Černo (1937 – 2017), slovenski prosvetni delavec, knjižničar in etnolog v Beneški Sloveniji. Rodil se je slovenski družini v kraju Bardo v Terski dolini. Po italijanski osnovni šoli v rojstnem kraju je v Gorici obiskoval Slovensko strokovno šolo in učiteljišče, na univerzi v Trstu doštudiral slavistiko in opravil doktorat in bil nato srednješolski učitelj in znanstveno-kulturni delavec med svojimi rojaki v Benečiji-Julijski krajini. Pomemben je tudi kot strokovni pisec ter pesnik in pisatelj (Ko pouno noći je sarceBesiede tele zemlje: proze in poezije v beneškem narečju).

V knjigi Na izpostavljenem mestuje v prvem poglavju z naslovom Med svojimi ljudmi zapisano vse, kar je avtor povedal o svojem življenju in delu. V drugem razdelku so zbrani vsi njegovi spisi, intervjuji in diplomska naloga, v tretjem so nanizana pričevanja drugih, ki so ga dobro poznali (Renzo Caligaro, Zdravko Likar, Jakob Müller, Jole Namor in Girgio Banchig), nazadnje pa še utemeljitve nagrad in priznanj.

»… to je portret človeka, ki je s svojo duhovno močjo, s svojo potrpežljivostjo in s svojo odprtostjo vsak dan svojega življenja dokazoval ne samo ljubezen do maternega slovenskega jezika, ampak tudi potrebo po spoštovanju drugih. /…/ V tej knjigi bo bralec morda prepoznal pot človeka, ki je doživljal tudi mračne trenutke, ko si je že mlad prizadeval za uveljavitev slovenskega jezika v šoli in javnosti, za kulturno in ekonomsko rast slovenske manjšinske skupnosti na Videmskem ter za njeno priznanje in zakonsko zaščito. Najmlajši pa bodo v njej prebirali zgodbe, za katere se zdi, da prihajajo z drugega sveta, vendar so realne in včasih prav hude. /…/ Za današnje bolj mirno stanje moramo biti hvaležni prav Viljemu Černu, zato imamo moralno dolžnost nadaljevati njegovo pot,« je knjigi na pot zapisal Miha Obit, odgovorni urednik Novega Matajurja.

    

Besedilo in fotografije Vesna Tomc Lamut

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Podarite 0,5 % dohodnine

Dobrodelnost vas nič ne stane. Izpolnite obrazec

Donacija društvu

Prijava na e-novice

Prijava za člane

O društvu

Društvo je bilo ustanovljeno 21. maja 1994 v Postojni. Društvo TIGR Primorske je rodoljubno društvo. Kot pove daljša različica imena, smo člani zavezani negovanju rodoljubnih tradicij, ki slonijo na izročilu TIGRa. Prizadevamo si za čim večjo osveščenost javnosti o pomenu in vlogi antifašizma na Primorskem med obema vojnama in delovanju TIGRa: o njegovi dejanski vlogi na Primorskem in njegovem prispevku za priključitev Primorske matici.

Spoznaj društvo

Kontakt

Društvo TIGR

Partizanska 18

6210 Sežana

Slovenija

Tel.: 05 9951 557

e-mail: drustvo.tigr@siol.net