Društvo za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije TIGR Primorske

»V srcu nam raste le ena zavest, da lepše kot vse, je domu biti zvest. Čim silnejše nas tujec zatira, tem močneje se narod upira.«

Spoznajte društvo

JAKOB SOKLIČ - DUHOVNIK NA PRIMORSKEM 1918 - 1928

Jakob Soklič, rojen 7. maja 1893 na Bledu. Bogoslužje je dokončal v Ljubljani in Gorici. V duhovnika je bil posvečen leta 1917. Služboval je v Hrušici v Brkinih, v Škednju in v Klancu pri Kozini. Zaradi njegovega delovanja je bil leta 1928 izgnan iz naših krajev in poslan v  Sv. Vid pri Ptuju in nato v Slovenj Gradec, kjer je nadaljeval svojo narodno buditeljsko dejavnost. V Slovenj Gradcu je ostal in umrl 21. decembra 1972.

V času službovanja na Primorskem je napisal knjigo "ISTRA KLIČE", v kateri opisuje dogodke in ljudi v treh primorskih vaseh, kjer je služboval kot duhovnik. Kraje Hrušica, Škedenj in Klanec pri Kozini vzame kot simbol naše tlačene dežele v obdobju od leta 1918 do 1928.

Kot večina slovenskih duhovnikov na Primorskem in hrvaških duhovnikov v Istri, je Soklič opravil pomembno delo med našimi ljudmi v težki dobi preganjanja in uničevanja naše kulture.

Jakob Soklič ni zapustil svojih ljudi. Z njimi je delil trpljenje in strah, preganjanje in zapostavljanje. Tudi sam je bil tarča posebnega preganjanja. Zaradi svojega protifašističnega in narodno buditeljskega delovanja je bil preganjan in končno leta 1928 izgnan na Štajersko. Takrat stopi v veljavo tako imenovana "GENTILIJEVA REFORMA" (Gentile je bil minister za šolstvo v Mussolinijevi Vladi), s katero je bil slovenski jezik dokončno izgnan iz državnih šol. Istega leta je fašizem ukinil tudi vsa slovenska in hrvaška kulturna in gospodarska združenja ter izgnal ali konfiniral vse slovenske izobražence.

Jakob Soklič se je srečeval s številnimi slovenskimi izobraženci in z njimi in skupnem delovanju ohranjal slovenski jezik in kulturo. Med njimi so bili učitelji brata Karel in Albert Širok (pesnika), Breda Šček (skladateljica), Gita Bertolotti (pianistka), učitelji Avrelija Sancin, Ivanka, Cesar, in Franc Sancin, Karmela in Stano Kosovel (sestra in brat Srečka Kosovela), Srečko Kumar (glasbenik), Josip Ribičič (pisatelj), Karol Pahor (skladatelj), Marij Kogoj ( glasbenik). Vsi ti so prirejali literarno-glasbene večere, ki se jih je udeleževal tudi Soklič.

V zaključnem delu svoje knjige "ISTRA KLIČE " Soklič zapiše:

"Istra gospodarsko umira. Visoki davki, skrajno slabe letine in večne dajatve nenasitnim fašistovskim fondom, so Istro popolnoma obubožale. Lani je bilo obljubljenih v Zgornji Istri več javnih del za podporo ubogemu kmetu. Delati bi morali pokopališče v Podgorju, novo cesto iz Vodic do Kozine, a niti eno delo se ni začelo.

Tako se godi naši Istri. Saj Istra je naša. Poškropljena z našo krvjo, z našim znojem obdelana, naš narod ji je vtisnil pečat že pred sto in sto leti. Pa tudi če je mirovna pogodba Istro iztrgala iz naročja ljubljene domovine, Istra je naša in ostane naša.

Naš narod v Istri ne sme umreti in izginiti v valovju številnega laškega naroda. Zastavimo vse svoje moči za rešitev te lepe zemlje, tega dobrega ljudstva. Vsak izmed nas mora po svojih močeh podpirati osvobojenje Istre, osvobojenje vsega od lahov zasedenega ozemlja".

V društvu TIGR PRIMORSKE negujemo vrednote, ki so se oblikovale v tistem usodnem času.

Ob tem se s spoštovanjem in veliko hvaležnostjo spominjamo vseh, ki so ohranili pokončnost z veliko ljubeznijo do svojega naroda.

Med njimi ima pomembno mesto tudi duhovnik Jakob Soklič.

Hvala in čast spominu nanj.

Miha POGAČAR, generalni sekretar društva TIGR PRIMORSKE

    

Podarite 0,5 % dohodnine

Dobrodelnost vas nič ne stane. Izpolnite obrazec

Donacija društvu

Prijava na e-novice

Prijava za člane

O društvu

Društvo je bilo ustanovljeno 21. maja 1994 v Postojni. Društvo TIGR Primorske je rodoljubno društvo. Kot pove daljša različica imena, smo člani zavezani negovanju rodoljubnih tradicij, ki slonijo na izročilu TIGRa. Prizadevamo si za čim večjo osveščenost javnosti o pomenu in vlogi antifašizma na Primorskem med obema vojnama in delovanju TIGRa: o njegovi dejanski vlogi na Primorskem in njegovem prispevku za priključitev Primorske matici.

Spoznaj društvo

Kontakt

Društvo TIGR

Partizanska 18

6210 Sežana

Slovenija

Tel.: 05 9951 557

e-mail: drustvo.tigr@siol.net