Društvo za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije TIGR Primorske

»V srcu nam raste le ena zavest, da lepše kot vse, je domu biti zvest. Čim silnejše nas tujec zatira, tem močneje se narod upira.«

Spoznajte društvo

Slovenija daruje drevesa za Cerje

Slovenska narava kliče na pomoč po uničenju v Parku miru na Cerju, ki ga je zajel požar – V akciji DREVO ZA CERJE smo začeli zbirati darovane sadike dreves in sredstva za obnovo.

Slovenija daruje drevesa za Cerje   

Eden največjih požarov v Sloveniji je med 21. in 22. avgustom 2019 pokosil skoraj 100 hektarjev gozdnih površin zaščitene narave goriškega Krasa (Natura 2000). Tu je središče Parka miru in Poti miru na Cerju, ki jih je ogenj razdejal do neprepoznavnosti. Narava Miren Krasa kliče na pomoč in k odgovornemu odnosu do zelenega sveta. Le zaradi požrtvovalnosti gasilcev in društev civilne zaščite iz vse Slovenije se je ogenj ustavil. In le zaradi vseslovenskih prispevkov v veliki akciji DREVO ZA CERJE (drevozacerje.si) si bodo sesedena gozdna pljuča lahko opomogla. Pridružite se in darujte sredstva za obnovo ali posadite svoje drevo v DREVORED HVALEŽNOSTI. Bori, hrasti in javori, simboli slovenske trdoživosti in ponosa, bodo nekoč pripovedovali zgodbo o srcih, ki so jim pomagala zrasti.

Pogorišče Miren Krasa opozarja, da se zazremo v naš odnos do narave

»Da smo Slovenci v trenutkih velikih kriz pripravljeni stopiti skupaj in pomagati, priča naša zgodba v Pomniku miru na Cerju, ki je čudežno ostal nedotaknjen, in odziv iz vseh koncev države v zadnjih tednih. Izgubljenih dreves, ki so dajala zavetje živalim in uteho ljudem, nihče ne more povrniti. Čeprav je z roba kraške planote, kjer se dviguje Pomnik miru na Cerju kot spomenik slovenski identiteti, še vedno mogoče ujeti veličasten razgled na Alpe in Jadran, pogledi sredi pogorišča niso svetli.« je prepričan župan občine Miren Kostanjevica Mavricij Humar.

Že leta 1994 je eden največjih požarov povzročil izumrtje avtohtonih sort dreves, predvsem hrasta in javorja. Za občino in destinacijo Miren Kras s središčem v prostorih Pomnika miru je materialna in nematerialna škoda zares velika. V usodni avgustovski noči se je narava spet znašla v spirali nesrečnih dogodkov. Morda tako opozarja, da potrebuje pozornost in skrb, podobno kot vlade in civilno družbo po vsem svetu nagovarja švedska deklica Greta, okoljska aktivistka, kakršne še ni bilo, prepričana, da narava po stoletjih izkoriščanja ne zmore več nositi naših bremen in da cel planet kliče na pomoč.

Drevored hvaležnosti in pomoč pri ohranitvi Parka miru na Cerju – akcija dajanja in vračanja naravi

Ogenj je hudo prizadel tudi dediščino Parka miru na Cerju in Poti miru, ki so stoletje po prvi svetovni vojni nudile prostor umiritve in spomina na zgodovinske prelomnice Slovenije. »Zdaj se je zgodovina spet prelomila in potrebna bodo nova stoletja, da si narava opomore. Pomagamo lahko le z novim življenjem. »DREVO  za CERJE« je zelena pobuda za ohranitev Parka miru na Cerju, s katero občina Miren Kostanjevica in partnerji vabimo posameznike, društva in podjetja, da s simboličnim nakupom sadik hrasta, javorja ali bora oziroma z donacijo sredstev pripomorete k ozelenitvi v požaru poškodovanega območja.« pripoveduje Ariana B. Suhadolnik, direktorica Zavoda za turizem Miren Kostanjevica, ki je tudi pobudnik akcije.

Že prvi dan po akciji je več kot 40 posameznikov in podjetij zbralo prvih 1000 evrov. Sleherno posajeno drevo v DREVOREDU HVALEŽNOSTI je na dolgi rok tako pomembno kot takojšnje darovanje krvi pomoči potrebnemu sočloveku.

Dramatične posledice povzročenih požarov nam kradejo dihanje

Kako zelo dramatične so posledice ob slehernem požaru, ponazarjajo številke. Povprečna bukev, stara 100 let, ki raste v slovenskih gozdovih, proizvede na sončen dan do 12 kg kisika, kar zadostuje za potrebe 10-ih ljudi. Funkcijo zgolj enega  takšnega  posekanega  ali požganega  drevesa lahko nadomesti 2000 novih mladih sadik. Statistika je zgovorna še naprej. Zgolj 2,5 % požarov je posledica naravnih okoliščin, vse druge zakrivimo ljudje. Generacije zanamcev bodo deležne posledic naših nepremišljenih dejanj. In naravnih nesreč s silovitimi posledicami je zadnjih letih več kot kadarkoli.

Darujem drevo na Cerju, dajem srce naravi

»Če je moralo pasti toliko dreves Miren Krasa, lahko nepopravljivo škodo ublaži samo lekcija, ki jo moramo odnesti iz te preizkušnje. Ne gre le za lokalno skupnost, ki se je v zadnjih tednih zavila v žalost. Cela Slovenija potrebuje skupinsko zavedanje, da je zadnji čas za to, da prisluhnemo naravi, če želimo tudi v prihodnje uživati njeno gostoljubje. In preživeti.« nadaljuje Suhadolnikova. Strokovnjaki še ocenjujejo, kako veliko rano je ogenj prizadejal Cerju in zeleni oazi Miren Kras, ki je zadnja leta sprejemala pohodnike, kolesarje in ljubitelje zgodovine od blizu in daleč. Vsem je bilo skupno, da so tu lahko za hip ustavili čas ob občutenju svobode in sprostitve ob simbolu identitete slovenskega naroda in hkrati  enem najlepših razglednih stolpov Slovenije. Želja občine Miren Kostanjevica, ki je glasno odmevala  na posvetu Kako učinkovito odpraviti posledice požarov, ki so se ga udeležila tudi ministrstva in pristojne službe, je naravi vrniti izgubljeno podobo. Če darujete drevo na Cerju, dajete srce naravi.

 

Mlada drevesa in prastari suhi zidovi za zaščito pred požari

Po nakupu vašega drevesa (10 EUR na sadiko), bodo zanj z občutkom poskrbeli vrtnarji partnerske drevesnice, ki bodo mlado, meter visoko sadiko posadili s količkom, jo zalivali ji dovajali vsa potrebna hranila, da bo lahko rastla. Donirana finančna sredsta bodo v občini Miren Kostanjevica namenili za zemeljska dela in obnovo ali novo postavitev kraških suhogradnih zidov, ki bodo v prihodnje – tako kot tisočletja doslej, ko so jih gradili predniki – opravljali tudi pomembno nalogo varovanja pred širitvijo požarov. Gradnja bo hkrati priložnost za prenos znanja izkušenih mojstrov na mlajše generacije, ki bodo imele možnost ohraniti to edinstveno kraško obrt.

 

Postanite del zelene pobude za ohranitev Parka miru na Cerju. Mala dejanja skupnega zavedanja lahko naredijo velike premike. V navdih nam je lahko zgodba zakoncev Salgado iz Brazilije. Eden največjih mojstrov fotografije 20. stoletja, ki je od blizu kot reporter spremljal grozote tolikih vojn in uničenj, se je nazadnje odločil na družinskem posestvu ponuditi oporo naravi, izčrpani od izsekavanj deževnega gozda. Majhni, a vztrajni koraki so vodili v novo ozelenitev. Vrnile so se živalske vrste, ki so prej že izginile, vrnilo se je življenje. Tudi Cerje potrebuje veliko majhnih korakov do okrevanja, a če jih naredimo skupaj, bo pot lažja.

Kako do DREVESA ZA CERJE ?

Z enostavnim klikom na www.drevozacerje.si.

HVALA za vašo podporo.

 

mag. Ariana B. Suhadolnik

Podarite 0,5 % dohodnine

Dobrodelnost vas nič ne stane. Izpolnite obrazec

Donacija društvu

Prijava na e-novice

Prijava za člane

O društvu

Društvo je bilo ustanovljeno 21. maja 1994 v Postojni. Društvo TIGR Primorske je rodoljubno društvo. Kot pove daljša različica imena, smo člani zavezani negovanju rodoljubnih tradicij, ki slonijo na izročilu TIGRa. Prizadevamo si za čim večjo osveščenost javnosti o pomenu in vlogi antifašizma na Primorskem med obema vojnama in delovanju TIGRa: o njegovi dejanski vlogi na Primorskem in njegovem prispevku za priključitev Primorske matici.

Spoznaj društvo

Kontakt

Društvo TIGR

Partizanska 18

6210 Sežana

Slovenija

Tel.: 05 9951 557

e-mail: drustvo.tigr@siol.net