»Kakšne misli in občutki nas prevevajo ob vsakem stiku in soočanju z narodovo zgodovino, posebno s tistimi njenimi tvorci, ki so v njej pustili izrazitejše sledi« je dejal.
Anton Keš – Stojan se je rodil v narodno zavedni kmečki hiši na Baču, 24. februarja 1925. Njegov osebnostni razvoj mu je omogočal, da je v vsakem obdobju boja odkril in razvil metode, ki so bile ustrezne in učinkovite v danem trenutku. Star šele 16 let je že deloval v organizaciji TIGR, opravljal razne poti in naloge. Po italijanski okupaciji Slovenije, so ga tigrovci takoj vključili v OF, sodeloval je tudi na ustanovnem sestanku na Kalcu. Do maj 1942 je deloval kot aktivist, nato je bil borec Brkinske čete in Šercerjeve brigade.
1. junija 1944 je padel v domobransko zasedo in bil težko ranjen. Tovariš ga je rešil in bil je iz Nadleska odpeljan v italijansko partizansko bolnico Bari. Po okrevanju se je ponovno vključil v partizanske enote, najprej v Dalmatinski brigadi nato je prišel v Slovenijo s 5. Prekomorsko brigado.
Na to svojo tigrovsko in partizansko pot je bil izredno ponosen. Za vse medvojno trpljenje je bil tudi odlikovan. Bil je nosilec spomenice 1941 ter drugih 22 partizanskih medalj.
Po vojni je bil častnik, pedagog, univerzitetni profesor. Leta 1968 je sprejel funkcijo komandanta Krimskega odreda TO, pozneje pa je postal komisar pokrajinskega štaba TO za ljubljansko pokrajino.
Po osamosvojitvi Slovenije je bil predsednik območne enote TIGRa v Ilirski Bistrici.
Po upokojitvi se je vrnil v svoj rojstni kraj Bač. Tu so ga pogosto obiskovali njegovi soborci in prijatelji. Kako je bil vesel druženja, je opisal njegov prijatelj Livij Knafelc in orisal njegov plemeniti značaj.
Na grobu mu je v spomin ponovno zaplapolala partizanska zastava v rokah Severina Kovačiča in prapor TIGRa, ki ga je držal Jožko Šajn iz Knežaka. Na slovesnosti je recitiral pesnik Tone Šepec, zapel pa je Rafael Zorko iz Pivke. V lepem sončnem vremenu, sicer neobičajnem v januarskem času, smo odšli z mislijo na človeka, ki je pogosto zrl smrti v oči, se boril ne glede nato ali bo preživel ali ne. Zavedal se je, da »svoboda nikomur ne pade z neba, do nje so s smrtnim znojem tlakovana tla«, kot je zapisal A. Jelačin.
Anton Keš – Stojan nam bo vsem, ki smo imeli ta privilegij, da smo ga poznali, ostal v lepem in trajnem spominu.
