Ciril Kobal se je rodil v Ponikvah leta 1920. Še mladoleten se je pridružil Tigrovcem. Vpoklican je bil v italijansko vojsko, odposlan v Afriko in zajet v Sahari. Bil je med prvimi 300 prostovoljci gardnega bataljona, ki so se odzvali na prigovarjanje prof. Ivana Rudolfa in se vključili v prizadevanja za osvoboditev Primorske. Skupno s Stankom Simčičem, Ivom Božičem in Cvetkom Šuligojem je sestavljal četverko, ki se jo je kaj kmalu oprijel vzdevek »štirje mušketirji«. V Egiptu in Palestini so poleg padalskega tečaja opravili še tečaje o minerstvu, radiotelegrafiji in iz angleščine. Simčič, Božič in Šuligoj so se s padali spustili junija 1943 na osvobojeno ozemlje na Primorskem. Pot Cirila Kobala je bila drugačna. Z ladjo so ga prepeljali v Dalmacijo, od koder je preko radia obveščal zaveznike o premikih sovražnikovega ladjevja. Ko je zvedel, da se je večina gardnega bataljona odločila za vstop v Narodno osvobodilno vojsko, je odšel z radio oddajnikom v Bari, ga izročil Angležem in se pridružil partizanom.
Po vojni je Udba polovico padalcev likvidirala, štirje mušketirji so se rešili, ker niso bili v Sloveniji. Simčič je dobil službo na železnici, Božič se je umaknil v Kanado in se vrnil po 15 letih, Šuligoj je v Gorici odprl trgovino z jestvinami, Ciril Kobal je bil sicer leto dni zaprt, a se je potem naselil v Kopru.
Po slovenski osamosvojitvi so preživeli padalci skupno z mnogimi Prekomorci dosegli prvo priznanje. Ubitim soborcem so leta 1994 postavili dvoje spominskih plošč: v Paljevem nad Soško dolino in v Škrbini na Krasu.
S.R.