Kdo je bil Anton MAJNIK , tigrovec in partizan !
Kruti čas med obema vojnama od leta 1918 do leta 1945 , imamo Primorci za eno najbolj trpkih obdobij svoje narodne zgodovine.Raznarodovalne metode fašističnega totalitarnega režima so prisilile v oster in brezkompromisen upor.V njem so tvegali preganjanje , zapor in celo smrt.V tem boju za ohranitev slovenstva so se nekateri Primorci prekalili v osebnosti , ki jih lahko tudi danes vzamemo za vzgled pri oblikovanju odnosa do svoje domovine, jezika , kulture in do vsega kar nam pomeni narodna identiteta. , da bo slovenski rod l s samim seboj in ostalim svetom utripal v vsesplošnem človeškem sožitju.Med take osebnosti lahko uvrstimo Antona MAJNIKA, člana izvršnega odbora organizacije TIGR za Goriško.Njegovo delo je eden od stebrov protifašističnega upora proti raznarodovanju Slovencev na Primorskem, predvsem na Tolminskem.
Otroštvo in mladost Antona MAJNIKA je bil čas bridkih izkušenj prve svetovne vojne.Maja 1915 je komaj desetleten moral z materjo , očetom , tremi sestrami in bratom v begunstvo.Starejši brat Andrej je bil vpoklican v avstrijsko vojsko .Mladost v begunstvu , pomanjkanje in izkušnje ob spoznanju o krhkosti sveta in občutek potrebe po sožitju so mu porodili občutek vere v življenje in potrebe po medsebojnem zaupanju.
Njegova rojstna vas Volče je bila na samem obrobju prve bojne črte italijanskih napadalnih položajev.Ko se je družina vrnila leta 1918 v svojo vas so našli le porušeno domačijo.Začasno bivališče so si uredili v napol porušenem gospodarskem poslopju.Družina MAJNIK , kot tudi ostali Volčani niso jadikovali in čakali pomoči.Organizirali so se , odstranjevali ruševine in zbirali potreben material ter obnavljali svoje domove.Po umiku razpuščene avstrijske vojske je v prvi polovici novembra 1918 italijanska vojska vkorakala v Soško dolino.Domačini so Italijane sprejeli kot popolne tujce , dovčerajšnje sovražnike , napadalce , zaradi katerih so bili pregnani v begunstvo.Volčani, kot vsi Primorci so si nadejali življenja v novoporajajoči državi Jugoslaviji.Prihod italijanskih oblasti jih je prizadel in je bil zanje tudi hud moralni udarec.Leta 1919 so v opuščeni leseni vojaški baraki odprli slovensko šolo in v njej opravljali tudi bogoslužje.Poleg šolskih dejavnosti se je v Volčah pričelo razvijati tudi kulturno življenje.V letu 1921 so obnovili delovanje Bralnega in pevskega društva in hkrati odprli čitalnico, ustanovili mešani pevski zbor in dramski krožek ter leto kasneje tudi tamburaški orkester.Duhovni vodja in gonilna sila društva je postal organist in pevovodja Andrej MAJNIK , starejši brat Antona MAJNIKA.
V letih 1920 do 1925 je Anton MAJNIK obiskoval učiteljišče v Tolminu.Poleg rednega študija se je udeleževal vrste obšolskih dejavnosti v organizaciji slovenskih društev.Od leta 1926 je bil redni član akademskega društva Adrija v Gorici.Tam se je sestajal z Albertom REJCEM,Zorkom JELINČIČEM in drugimi primorskimi mladinskimi narodnjaki.
Po ukinitvi slovenskega jezika v šolah so organizirali slovensko prosvetno dejavnost in po vaseh učili otroke pismenosti in ohranjanja narodne zavesti.Anton MAJNIK si je v času izobraževanja za svoj bodoči poklic pridobil široko razgledanost in s tem tudi priljubljenost med vrstniki.Kot tak in velik narodnjak ni bil po godu fašistom.Tako so ga že takrat kot mladega dijaka zabeležili v policijske kartoteke.Tako je po opravljeni maturi zamen vlagal prošnje za zaposlitev.Ne samo on , vsa družina MAJNIK je bila zaradi narodne pripadnosti in svojih stališč omadeževana kot nasprotnica fašističnega režima in Italije.Ostal je doma brez posla.V tem času je veliko bral in se izpopolnjeval.Ob tem je s sodelavci organiziral skrivne šolske razrede po okoliških vaseh in poučevali v slovenskem jeziku.
Na tleh Primorske so se temne sile fašizma kazale tudi v skupinah priseljenih Italijanov.Ti so imeli različne ugodnosti od različnih privilegijev do zagotovljenega delovnega mesta in bivanja.Ob ukinitvah slovenskih prosvetnih društev so skupine z barbarskim razbijaštvom vlivali strah domačemu prebivalstvu.Ta rasistični udarec po slovenskih kulturnih društvih naj bi Slovencem jasno pokazal , da je s tem presekana duhovna vez etničnega slovanskega izvora.
Leta 1927 je oblast ukinila Volčanjsko bralno in pevsko društvo.To so izvedli na najbolj brutalen način.Tri dni pred tem so aretirali zborovodjo Andreja MAJNIKA in Advarda MANFREDO.Zaprli so ju v zapor v Tolminu.Med tem je fašistična horda na kamionu prihrumela v vas , vlomila v društvene prostore, raztrgala slovenske knjige , razbila inventar in zaplenila instrumente tamnurađkega orkestra.Anton MAJNIK in Franc FORTUNAT sta še pred prihodom črnosrajčnikov rešila nekaj knjig in inštrumentov.
Po razpustu slovenskih društev so že jeseni 1927 formirali prvo skrivno,organizirano mrežo članov TIGR-a.Seveda njegovo delovanje fašističnim oblastem ni bilo skrito , zato so ga aretirali in ga izgnali iz Gorice i mu izrekli ukrep prepovedi vračanja v Gorico.
Spomladi 1928 je ustanovil eno prvih skupin TIGR-a na Tolminskem in bil vsestransko aktiven.Njihove akcije so bile od prenašanja slovenske literature do zbiranja obveščevalnih podatkov o razmeran v Julijski krajini.Tako so eno prvih akcij pripravili ob sedmi obletnici podpisa rapalske pogodbe 12.novembra 1927 in izobesili veliko črno zastavo na tolminskem gradu.S tem so opozorili za žalost Primorcev zaradi priključitve Italiji.
Oktobra 1929 so se v vasi Logarišče sestali člani izvršilnega odbora TIGR-a za Goriško Zorko JELINČIČ,Avgust SFILIGOJ ,Anton RUTAR,Anton MAJNIK in Vlado KOGOJ in sprejeli naslednje odločitve za delovanje TIGR-a na Goriškem:
-ustanovitev oboroženih enot
-okrepitev sodelovanja z člani Borbe na Tržaškem
V tem obdobju je na Tolminsko iz Jugoslavije že prihajala izurjena gverilska skupina članov TIGR-a v emigraciji Danilo ZELEN,Anton ČERNAČ in Josip KUKEC.Oborožena trojka je na Postonjskem in na Krasu izvedla nekaj sabotažnih akcij in likvidacij ovaduhov in se je po vsaki akciji umaknila v Jugoslavijo.
Pritiski in delovanje fašistične policije je bil prehud, zato se je Anton MAJNIK umaknil na Jesenice, kjer je zaman iskal zaposlitev.Po letu prošenj so mu jugoslovanske prosvetne oblasti namenile delovno mesto učitelja v šoli na Žvirčah v Suhi krajini.Kljub oddaljenosti od Primorske in večjih slovenskih središč je ohranil stike s člani TIGR-a v emigraciji.K njemu so prihajali na obiskAlbert REJEC,Danilo ZELEN,Ferdo KRAVANJA,Just GODNIČ in Anton ČERNAČ.Po šestih letih je bil na prošnjo sokolskega društva iz Ribnice premeščen kot učitelj v Ribnico.Tako je Ribnica postala mesto razmaha njegove želje po ustvarjanju.Ob pedagoškem delu je bil kapelnik sokolske godbe napihala in sodeloval je v dramskem odseku in pevskem zboru.V tem obdobju je med Ribničani rasla splošna naklonjenost do mladega učitelja , primorskega emigranta , ki se je v medčloveških odnosih pokazala tudi kasneje v obdobju partizanstva.
V zadnjem letu pred začetkom vojne je Majnik v zgradbi svojega stanovanja uredil skrivališče orožja organizacije TIGR.
Ob okupaciji Slovenije so člani TIGR-a doživljali eno najtežjih preizkušenj protifašističnega boja.Okupacijska oblast je tedaj najprej sprožila preiskavo za tedaj najhujšimi sovražniki Italije na slovenskih tleh , primorskimi emigranti , člani organizacije TIGR.Istočasno je na Primorskem že potekala preiskava za člani TIGR-a za drugi tržaški proces in preiskava gestapaza izvajalci sabotažnih akcij na železniških progah na Koroškem, ki so jih organizirali člani organizacije TIGR.
Po italijanski zasedbi Ribnice je bil MAJNIK obveščen , da po njem poizvedujejo karabinjerji.MAJNIK in ZELEN sta se umaknila v bivak na Mali gori.12 maja se je trojica ZELEN , MAJNIK in KRAVANJA odločila da prenočijo v Češarekovi koči na Mali gori.Kočo so obkolili italijanski vojaki in vnel se je spopad v katerem je padel Danilo ZELEN , ranjenega KRAVANJO in MAJNIKA so ujeli in MAJNIKA vklenjenega peljali proti Ribnici.MAJNIK je izkoristil trenutek in svoje poznavanje terena in ušel.Po dramatičnem begu se je MAJNIK umaknil na Veliko goro , kjer je na Travni gori našel varno zatočišče.
V sredini julija 1941 so skupaj z aktivisti OF ustanovili eno prvih partizanskih enot na Slovenskem Ribniško četo.Soborcem je MAJNIK predal zbrano orožje.To je bil le dodatek k oborožitvi , kajti četa je bila oborožena s puškami pridobljenimi ob razpadu Jugoslovanske kraljeve vojske.Četa se je moštveno krepila in v mesecu oktobru narasla na 25 borcev.Enota je bila podrejena Glavnemu poveljstvu partizanskih enot v Ljubljani.
Spomladi 1942 se je MAJNIK priključil partizanskim enotam in postal komisar čete , pozneje pa član štaba bataljona in bataljonski intendant.Med partizani in sodelavci je užival polno podporo in priljubljenost.Ljudje so mu radi prisluhnili , ker je svojo trpko izkušnjo s fašizmom iz rodne Primorske znal vzporejati z okupacijskimi razmerami v tedanji Ljubljanski pokrajini.Z neposrednostjo in izkušnjo s fašizmom iz rodne Primorske je znal veliko ljudi pridobiti na stran Osvobodilne fronte.Kasneje je Anton MAJNIK postal član Okrožnega odbora OF novoustanovljenega okrožja.S spomladi 1943 mu je bilo zaupano vodstvo okrožne gospodarske komisije.Po kapitulaciji Italije je skupaj z ostalimi aktivisti OF v Ribnici pomagal organizirat organe ljudske oblasti.Med prvimi nalogami so bile volitve v Kočevski zbor , Zbor poslancev slovenskega naroda na katerem je bil Anton MAJNIK poslanec ribniškega okrožja.
Zadnji dan MAJNIKOVEGA življenja se je iztekel v noči med 21. In 22. Novembrom 1943 ko ga je v Ribnici pokosila domobranska strojnica.
Njegova smrt je bila odmevna in ljudje so z veliko žalostjo izražali izgubo človeka , ki je svoje življenje posvetil boju za drugačen svet v katerem je svobodno zaživela tudi njegova Primorska.
SLAVA IN ČAST SPOMINU NANJ !
