Društvo za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije TIGR Primorske

»V srcu nam raste le ena zavest, da lepše kot vse, je domu biti zvest. Čim silnejše nas tujec zatira, tem močneje se narod upira.«

Spoznajte društvo

Kaj se je dogajalo "davnega" leta 1918?

 

Zgodovinska fronta: Švabić branil Ljubljano pred Italijani

 

Ernest Sečen

 

19. november 2016 19. november 2016 7:06

 

Iz tiskane edicije

 

Novembrski konec prve svetovne vojne je Slovencem prinesel veselje zaradi odhoda iz Avstro-Ogrske in ustanovitve Države Slovencev, Hrvatov in Srbov, obenem pa v precej kaotičnem stanju, ko nova država še ni premogla organizirane lastne vojske, tudi skrb zaradi početja Italije in Madžarske, ki sta takšno stanje s pridom izkoriščali in širili svoje državne meje na račun slovenskega narodnostnega ozemlja. Kdo ve, kje bi se ta tiha okupacija slovenskega ozemlja končala, če ne bi Italijanov, ki so se vse bolj približevali Ljubljani, zaustavili pripadniki sil antante, vojaki kraljevine Srbije. Najverjetneje tudi severna meja ne bi bila tam, kjer je, če ne bi svojih vojakov ponovno mobiliziral general Rudolf Maister in tako odločno reagiral na razglas (nemškega) mariborskega občinskega sveta, da Maribor z okolico spada pod Avstrijo, in ne pod Jugoslavijo. Prekmurje je znova postalo del Slovenije leta 1919.

 

 

Intervencija entente in Srbije.

Zagreb, 15. novembra. Po nalogu zastopnika vrhovnega zapovedništva srbske vojske podpolkovnika Dušana Simovića v Zagrebu in v sporazumu s poverjenikom za narodno obrano pri Narodnem Vjeću v Zagrebu dr. Drinkovićem je dobil poveljnik srbskih čet v Ljubljani Stevan Švabić povelje, naj prepreči vsako nadaljno prodiranje italijanskih čet na slovenskem ozemlju. V zmislu tega naročila je poslal podpolkovnik Švabić včeraj v Logatec svoje parlamenterje in dal izročiti komandantu italijanskih čet noto, ki se v bistvu glasi tako-le:

Čete kraljevine Srbije so po doseženem sporazumu z vlado Narodnega Vjeća v imenu ententnih sil prevzele oblast v Ljubljani. Imam ukaz, da preprečim vsak prihod zavezniških italijanskih čet v okupirano območje. Bilo bi mi jako neprijetno, ako bi moral v izvrševanju danega ukaza rabiti orožje, za kar imam poblastilo. Ako bi moralo priti do prelivanja zavezniške krvi, bi srbske čete za sebe odklonile vsako odgovornost. (…)

Italijanski terorizem v Istri.

Opatija, 15. novembra. Italijanski poveljnik je prepovedal prodajo slovenskih in hrvatskih listov, dočim se smejo razni italijanski listi prosto razpečevati. Italijani so zasedli tudi poštni urad in prisilili uradnike, da so prisegli italijanskemu kralju. To očito kršenje mednarodnega prava je vzbudilo med jugoslovanskim prebivalstvom veliko razburjenje.

Reka, 15. novembra. Italijanske čete so zasedle Podgrad v Istri. Patrulje razorožujejo jugoslovansko prebivalstvo, pobirajo vojaški materijal in s silo odstranjujejo vse hrvatske in slovenske znake in zastave, čeprav stanujejo v celem okraju sami Jugoslovani. Italijanski poveljnik je izdal povelje, da morajo civilni prebivalci pozdravljati laške oficirje.

Slovenski narod, 15. novembra 1918

Mobilizacija jugoslovanske armade.

Vojske je sicer konec, a našim krajem pretijo nove nevarnosti. V naše kraje se valijo armade, ki bežijo iz Italije v svoje domove. Na stotisoče vojakov je prepuščenih popolnoma lastni usodi: brez vodstva, brez živil tavajo okoli, kradejo, plenijo in požigajo. Tudi na druge načine grozijo nemiri in neredi v naših krajih. Mir in red pa more napraviti samo dobra in številna armada. Radi tega je slovenski poverjenik za narodno obrano izdal razglas, da se morajo častniki, črnovojniki in moštvo letnikov 1879 do 1900 nemudoma zglasiti pri svojih kadrih v Ljubljani, Borovljah, Celju in Mariboru.

Straža, 15. novembra 1918

Italijanska patrulja v Ljubljani.

Z vlakom št. 852 se je danes ob 4. zjutraj pripeljala v Ljubljano pod poveljstvom nekega nadporočnika italijanska patrulja, ki je štela kakih 20 mož. Ko je italijanski častnik na kolodvoru hotel izstopiti, ga je takoj obkolila srbska patrulja, in poveljujoči srbski častnik je italijanskega nadporočnika opozoril, da je Ljubljana v območju srbskih kot ententnih čet. Zato mu zabranjuje v Ljubljani izstopiti, v slučaju, da bi pa vendar le hoteli Italijani to storiti, bi bili Srbi primorani jih razorožiti. Kakor se je izkazalo, so se Italijani pomotoma pripeljali v Ljubljano. Bili so na potu na Vrhniko in so hoteli izstopiti na Brezovici, da bi se peljali na Vrhniko. Italijanska patrulja se je seveda s prvim vlakom zopet vrnila proti jugu.

Slovenski narod, 16. novembra 1918

Mažarska grozodejstva v Medjimurju in Prekmurju.

Iz Medjimurja in Prekmurja prihajajo strahovite vesti o mukah, ki jim je izpostavljen naš tamošnji narod. Po vaseh so nabiti lepaki, da mora vsakdo priseči zvestobo mažarski državi, a kdor tega ne stori, se obesi. Za klic »Živijo Slovenci« je določena kazen smrt s kroglo. Ljudje trumoma beže preko Mure v Ljutomer in druge naše obmejne kraje ter prosijo pomoči. Toda naše lokalne oblasti so preslabe, da bi mogle napraviti konec tem grozovitostim. K vsemu temu prihaja še vest, da ostane Prekmurje izven demarkacijske črte in torej teh naših krajev ne zasedejo zavezniške čete. Mažari bodo imeli torej ravno časa dovolj, da postrele in poobesijo ta del našega naroda. S temi nesrečniki vred se vprašujemo tudi mi: Ali res ni mogoče pomagati?

Slovenec, 18. novembra 1918

Kaj pa Trst in Gorica?

Danes priobčujemo protestno noto Narodnega veča, ki zastopa celokupno Jugoslavijo na zunaj, v zadevi zasedanja jugoslovanskega Primorja po Italijanih. Obenem priobčujemo odgovor srbske vlade na eno prejšnjih not Narodnega veča. V tem odgovoru je, kakor tudi v novi noti Narodnega veča govor le o Reki in o Dubrovniku, nikjer pa se ne omenjata naš Trst in naša Gorica. Naše ljudstvo pričakuje pomoči proti nasilnostim Italijanov v Trstu, Gorici in po drugih krajih našega slovenskega Primorja, ki je danes izročeno takorekoč Italijanom brez milosti pod nož. Nihče se ne briga za te stotisoče naših bratov, ki so, najidealnejši in najdelavnejši med nami vsemi, čuvali našo mejo ter najbolj vneto delovali za svobodno Jugoslavijo. Danes pa namesto zaželjene svobode občutijo novo robstvo, morda hujše od prejšnjega. (…)

Slovenec, 19. novembra 1918

 

 

 

Podarite 0,5 % dohodnine

Dobrodelnost vas nič ne stane. Izpolnite obrazec

Donacija društvu

Prijava na e-novice

Prijava za člane

O društvu

Društvo je bilo ustanovljeno 21. maja 1994 v Postojni. Društvo TIGR Primorske je rodoljubno društvo. Kot pove daljša različica imena, smo člani zavezani negovanju rodoljubnih tradicij, ki slonijo na izročilu TIGRa. Prizadevamo si za čim večjo osveščenost javnosti o pomenu in vlogi antifašizma na Primorskem med obema vojnama in delovanju TIGRa: o njegovi dejanski vlogi na Primorskem in njegovem prispevku za priključitev Primorske matici.

Spoznaj društvo

Kontakt

Društvo TIGR

Partizanska 18

6210 Sežana

Slovenija

Tel.: 05 9951 557

e-mail: drustvo.tigr@siol.net