Zadnje novice

Vse od Društvu

Območna enota TIGR za Slovensko Istro in Zveza borcev Koper sta v soboto, 19. septembra, pripravila ob spomeniku v Semedeli, na mestu, kjer je bila fašistična mučilnica borcev za svobodo, spominsko slovesnost, v kateri so se spomnili mučenja pripadnikov tržaške narodnoobrambne organizacije BORBA, sodelujočih v marežganskem uporu in antifašistov, ki so bili kot politični zaporniki zaprti v koprskih zaporih. Spomnili so se tudi bazoviških junakov, ki so bili leta 1930 na tem mestu zaslišani in mučeni, nato pa 6. septembra po 1. tržaškem procesu ustreljeni na bazoviški gmajni.

Slavnostna govornica je bila zgodovinarka Vlasta Beltram, ki je spregovorila o koprskih zaporih, ki so bili znani kot najslabši in v katerih so bile grozo vzbujajoče nečloveške samice, poimenovane »grobovi živih« (tombe dei vivi), kjer so pripornike »mehčali« pred zaslišanji. 

Največ političnih zapornikov je bilo slovenske narodnosti, in sicer iz celotne Julijske krajine, poleg njih še istrski italijanski protifašisti. Med drugo svetovno vojno so prihajali še zaporniki iz zasedenih ozemelj Ljubljanske pokrajine in Dalmacije. Bil pa je tudi prehodni zapor za mnoge z zasedenih ozemelj, ki so jih obsodili pred vojaškim sodiščem, od tu so nato odhajali naprej v italijanska taborišča in ječe. V njem pa je bilo zaprtih tudi veliko domačih antifašistov, med vojno tudi aktivistov OF in pripadnikov partizanskih enot. Zapor so podrli leta 1948, na delu njegovega kompleksa pa je zrasla osnovna šola Janka Premrla Vojka.

V kulturnem sporedu so sodelovali novinar Andraž Gombač, dramski igralec Rok Matek in gospa Cvetka Kovačič.

 

 

Jadranka Šturm Kocjan

vodja OE TIGR za Slovensko Istro

Tik pred obeležitvijo 90. obletnice usmrtitve bazoviških junakov je bila 1. septembra letos v Kulturnem prosvetnem društvu Barkovlje prvič predstavljena nova knjiga tržaškega zgodovinarja Milana Pahorja o ustanovitvi in delovanju tržaške veje organizacije TIGR z imenom Borba. Knjigo so založili Založništvo tržaškega tiska, Narodna in študijska knjižnica iz Trsta in Sklad Dorče Sardoč. Knjigo je uredil Štefan Čok. Izdajo knjige je finančno podprlo Društvo za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije TIGR Primorske – Območna enota Trst.

Knjiga o Borbi je sad dolgoletnega proučevanja zgodovinskih in arhivskih dokumentov, ki jih je v knjigi iz teh virov povzel in analitično predstavil Milan Pahor. Sama knjiga je sestavljena iz več poglavij, ki so vsebinsko sistematično povezana in bralcu nudijo celovit vpogled v dogodke na Tržaškem od konca prve svetovne vojne naprej do požiga Narodnega doma v Trstu leta 1920 in vse dogodke, ki so kmalu zatem sledili in v stopnjujočem ritmu ogrožali slovenstvo ne samo na Tržaškem, ampak na celem območju Primorske, ki je z Rapalsko pogodbo pripadla Kraljevini Italiji in kjer je fašizem začel svoj uničujoči pohod proti slovenskemu narodu. K poslabšani situaciji slovenskega prebivalstva je svoje dodala še Gentilejeva šolska reforma, ki je povsem izrinila slovenski jezik iz šol in vrtcev. Vsi ti dogodki so generirali tajni odpor Slovencev po celi Primorski, ki je rezultiral v ustanovitvi tajne protifašistične organizacije TIGR, na Tržaškem pa se je tajna organizacija Slovencev imenovala Borba. Le ta je delovala do leta 1930, ko je z usmrtitvijo bazoviških junakov prenehala delovati pod tem imenom, se za nekoliko časa potuhnila s svojo dejavnostjo, nato pa so njeni člani nadaljevali svoje delo v okrilju organizacije TIGR. Zgodovinar Milan Pahor nam v svoji knjigi predstavi ustanovitelje tako Borbe kot organizacije TIGR in nam pojasni njihove vloge v obeh organizacijah.

Knjiga nadaljuje z opisom prvega tržaškega procesa in spomini obsojencev na njem. Posebej so zanimivi odmevi na prvi tržaški proces v Evropi in časopisih, ki jih je zbral Milan Pahor. Iz njih je razbrati, da je bila smrt bazoviških junakov deležna kar precejšnjih odmevov v evropskem svobodomiselnem tisku.

Knjiga Milana Pahorja o Borbi predstavlja pomemben prispevek k osvetlitvi protifašističnega boja na Primorskem in posebej na Tržaškem, hkrati pa zaokroža temeljitejše poznavanje slovenske zgodovine med obema vojnama.

Zapis na hrbtni strani knjige Milana Pahorja o Borbi:

To je zgodba protifašističnega upora in boja Slovencev in Hrvatov. To je zgodba Tajne organizacije Borba, ki je delovala v letih 1927 -1930 in je bila del vseprimorskega protifašističnega gibanja med dvema svetovnima vojnama. To je zgodba, ki se je zaključila 6. septembra 1930 z ustrelitvijo štirih junakov pri vasi Bazovica blizu Trsta. To je zgodba, ki je del slovenske, hrvaške, italijanske in evropske zgodovine.

 

Gorazd Humar

 

17. 9. 2020

Vsem Primorkam in Primorcem, vsem državljanom Republike Slovenije!

Pridružujem se čestitkam ob našem največjem primorskem prazniku, ki ga pooseblja naša primorska himna Primorska je vstala. Ne glede na to, da čas neusmiljeno teče in se vedno bolj oddaljuje od 15. septembra 1947, je bil na mirovni konferenci v Parizu večji del Primorske tudi uradno vrnjen k takratni Jugoslaviji. S tem se je uresničila dolgoletna želja vseh, ki so živeli pod italijanskim fašizmom in ki so preživeli grozote druge svetovne vojne. Prvi odpor proti fašizmu se je začel s tigrovskim bojem, ki se je s prvimi žrtvami v njihovih vrstah, če omenim samo smrt bazoviških junakov, samo še okrepil in povezal širše ljudske množice  v boju proti izničenju slovenstva na primorskih tleh. Tigrovski boj je kronal vsesplošni ljudski odpor Primorcev v obliki oboroženega narodnoosvobodilnega boja. Brez teh junaških dejanj današnje meje naše države ne bi bile take, kot so sedaj.

Spominjajmo se preteklosti, da bomo laže zrli v bodočnost. Zgodovina nas je žal naučila, da nič ni podarjeno. Zato resnično praznujmo ta primorski praznični dan.

                                    

                                                                       Gorazd Humar

                                                        Predsednik Društva TIGR Primorske

Letošnja slovesnost ob 73. obletnici priključitve Primorske k matični domovini se je zaradi trenutnih razmer s covid-19 žal odvijala v povsem drugačni obliki. Potekala jev Ankaranu brez publike, prisotni so bili le praporščaki in postroj čete Slovenske vojske. Med praporščaki je bil s praporom Društva TIGR Primorske tudi Bojan Orešnik.

Program prireditve je bil preplet dogajanja na dvorišču vojašnice 430 mornariškega diviziona Slovenske vojske na Jadranski cesti v Ankaranu, videli smo posnetke nastopajočih na različnih lokacijah v ankaranski občini ter arhivske posnetke zgodovinskih obdobij Primorske in njenih ljudi.

Slavnostna govornica je bila Majda Širca.

Organizatorja prireditve sta bila Občina Ankaran in ZB NOB Ankaran.

Gorazd Humar je dobitnik Bevkove nagrade za leto 2020

Mestna občina Nova Gorica (MONG) je letos svojo najvišjo nagrado, to je Bevkova nagrada, podelila Gorazdu Humarju iz Šempetra pri Gorici. Podelitev je potekala na slavnostnem večeru ob prazniku MONG 4. 9. 2020. Bevkovo nagrado je Gorazdu Humarju izročil župan MONG dr. Klemen Miklavič.

V obrazložitvi za nagrado je pisalo, da je nagrada Gorazdu Humarju podeljena za njegovo raziskovalno in publicistično delo o slovenskih mostovih, s katerim ni samo populariziral železniškega solkanskega mostu kot mostu z največjim kamnitim lokom na svetu in kot ene najpomembnejših turističnih znamenitosti Goriške, pač pa se je z raziskovanjem gradbene oziroma kulturne dediščine na Primorskem in v Sloveniji ter širše v mednarodnem prostoru uveljavil kot izjemen poznavalec tega področja. S svojim delom je nedvomno obogatil kulturno življenje na Goriškem in tako pomembno prispeval k širši prepoznavnosti Goriške.

Gorazdu Humarju iskrene čestitke namenjamo tudi člani Društva TIGR Primorske.

Ob zori, natanko ob uri, ko so pod streli padli štirje bazoviški junaki, smo se jim poklonili z recitalom mladih in s praporom Društva Tigr Primorske.

Popoldan pa je bila na bazovski gmajni komemoracija, na kateri so govorniki eden za drugim sporočali, kako pomembno je prepoznati in ovrednotiti dogodek izpred 90 let. Dejanje fašistov na eni strani in žrtovanje junakov na drugi. Prireditev je bila izjemno čustvena, kajti bolečina slovenstva v teh krajih je še vedno živa in le vtrajanje na svojih okopih, spoštovanje domovine in svojega jezika bo omogočilo preživetje slovenskega naroda nasploh.

Mestna občina Kranj je ob 90 letnici usmrtitve bazoviških junakov v Prešernovem gaju, ob spomeniku bazoviškim junakom, pripravila spominsko slovesnost. Udeležila se je je tudi delegacija Društva TIGR Primorske. Dr. Savin Jogan je ob tej priložnosti položil venec v spomin junakom. Prireditve so se udeležili tudi člani organizacijskega odbora za praznovanje 90 letnice pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu, poseben gost na tej slovesnosti pa je bil predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.

Ob 90 letnici usmrtitve bazoviških junakov smo pred Univerzo v Ljubljani ob spominski plošči pripravili slovesnost in položili vence.

Govorniki so bili predsednik Društva TIGR Primorske Gorazd Humar, prorektorica Univerze v Ljubljani dr. Tanja Dmitrović in podžupan Mestne občine Ljubljana Dejan Crnek. Slavnostni govornik je bil zamejski novinar Peter Verč.

V programu so nastopili Rok Andres, Nataša Nardin in Ženska vokalna skupina Danica z Vrha iz občine Sovodnje ob Soči pod vodstvom Jane Drasič.

Častno stražo ob tem dogodku in celi prireditvi so imeli taborniki Rodu modrega Vala iz Trsta in Gorice.

stran 1 od 40

Podarite 0,5 % dohodnine

Dobrodelnost vas nič ne stane. Izpolnite obrazec

Donacija društvu

Prijava na e-novice

O društvu

Društvo je bilo ustanovljeno 21. maja 1994 v Postojni. Društvo TIGR Primorske je rodoljubno društvo. Kot pove daljša različica imena, smo člani zavezani negovanju rodoljubnih tradicij, ki slonijo na izročilu TIGRa. Prizadevamo si za čim večjo osveščenost javnosti o pomenu in vlogi antifašizma na Primorskem med obema vojnama in delovanju TIGRa: o njegovi dejanski vlogi na Primorskem in njegovem prispevku za priključitev Primorske matici.

Spoznaj društvo

Kontakt

Društvo TIGR

Partizanska 18

6210 Sežana

Slovenija

Tel.: 05 9951 557

e-mail: drustvo.tigr@siol.net