Društvo za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije TIGR Primorske

»V srcu nam raste le ena zavest, da lepše kot vse, je domu biti zvest. Čim silnejše nas tujec zatira, tem močneje se narod upira.«

Spoznajte društvo

Spominska slovesnost v Strunjanu v spomin na otroške žrtve nasilnih fašistov

 

Na slovesnosti v spomin na tragični dogodek leta 1921, ko so strunjanski otroci postali prve nedolžne žrtve fašizma, je župan občine Piran Peter Bossman opozoril, da »politika nasilja in sovraštva nikoli ni zares premagana in da vedno znova išče načine, kako spreti ljudi, kako preliti kri nedolžnih« ter poudaril, da »z zvestobo spominu na nedolžne žrtve fašizma, branimo svoj obstoj, svoje dostojanstvo in prihodnost.«

Spominska slovesnost v Strunjanu v spomin na otroške žrtve nasilnih fašistov

Slavnostna govornika na strunjanski komemoraciji sta bila predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Janko Veber in Evropska poslanka Mojca Kleva Kekuš.

Spominska slovesnost v Strunjanu v spomin na otroške žrtve nasilnih fašistov

Predsednik državnega zbora Janko Veber je v nagovoru izpostavil, da zgodovinske okoliščine Primorski niso prizanašale:

»Spoštovani,

z današnjo slovesnostjo se spominjamo prvih tragičnih žrtev fašizma, Spominjamo se nedolžnih otrok, ki so med nič hudega slutečo igro 19. marca 1921. leta padli pod streli objestnih italijanskih fašistov. Dva otroka sta bila ubita, dva pohabljena in trije ranjeni. Zločin, izvršen nad temi otroci, še preden se je fašistični režim uradno zavihtel na oblast, je že nakazoval pretresljivo temeljno usmeritev totalitarne fašistične ideologije do Slovencev, napovedoval je raznarodovanje ter kulturni in etnični genocid.

Zgodovinske okoliščine slovenski Primorski niso prizanašale. Rapalska pogodba je na drug! strani meje pustila skoraj četrtino slovenskega ozemlja in od domovine odrezala velik del slovenskega prebivalstva. Priključitev k Italiji je bila za primorske Slovence najslabši možni izid. Fašizem je slovenskemu narodu namreč pripisoval nezgodovinskost in slovansko manjvrednost, nam očital revščino, neizobraženost in celo nevzgojenost. Vendar pa je bila narodna zavest primorskih Slovencev močno razvita, neomajna in vseprisotna. Fašistična objestnost in izživljanje, kot je bilo streljanje na otroke, ki se jih spominjamo danes, je to narodno zavest le še podžgalo ter utrdilo neuklonljivo primorsko dušo. Namesto, da bi pričakovano podlegli nasilni asimilaciji, so Primorci sprožili spontan upor in se postavili v bran svoji narodnosti, svojemu jeziku in svoji kulturi. Upor Primorcev proti italijanskemu fašizmu je bil prvi v Evropi in nas kot tak še danes navdaja s posebnim ponosom in pokončnostjo. Kljub fašistični gonji, kljub odkritim nacionalističnim pritiskom je namreč prevladala trmasto vztrajna narodna zavest primorskih Slovencev.

Spoštovani,

menim, da spominske slovesnosti, kot je današnja, niso namenjene le ohranjanju spomina, temveč krepijo tudi našo pripadnost, našo identifikacijo z narodovo zgodovino ter kot takšne sooblikujejo naš nacionalni ponos, državljansko zavest in pripadnost narodu. Zgodovina in pretekle izkušnje so nas oblikovale v to, kar smo danes. Mnoge od teh so bile tragične in težke, takšne, da bi jih verjetno najraje potisnili v pozabo, Vendar pa verjamem, da moramo resnico ohranjati živo. Moramo jo poznati in to brez bojazni, da bi se morda komu zamerili ali bili kritizirani in ne glede na to, da s svojimi sosedi že skoraj sedem desetletij živimo v miru in prijateljskih odnosih. Čas med obema vojnama, ki je bl! hkrati tudi čas kratkotrajnega in krhkega miru predstavlja temno poglavje zgodovine, ki je sicer za nami, ni in ne sme pa biti pozabljeno. Te izkušnje so namreč tisto vezivno tkivo, ki nas kot narod povezujejo, in nas. tudi v kriznih časih, kot so današnji, navdajajo s pogumom, samozaupanjem in prepotrebnim optimizmom.

Spominski park s parkiriščem, ki je v dobršni meri podobo Strunjana spremenil, oziroma še ozaljšal, pooseblja ta pogum, samozaupanje in optimizem.  Županu in svetnikom čestitam za sprejeto odločitev in izvedena dela. S tem je huda preizkušnja za prebivalce Strunjana postala priložnost za nov zagon. Turizem, ki ima zagotovo svojo domovinsko pravico v občini Piran in še posebej v Strunjanu,  je že zdaj pomembna gospodarska panoga. S turizmom v Sloveniji ustvarimo kar 12 % BDP, možnosti pa je še veliko več in bodo tudi v prihodnje naš velik izziv.

Turizem je že leta in leta tista gospodarska panoga, ki dosega najvišjo stopnjo rasti, hkrati pa je eden najbolj perspektivnih temeljev za vsestranski razvoj družbene skupnosti, saj pospešuje razvoj, povečuje ekonomsko vrednost naravne in kulturne dediščine, in te v občini Piran ni malo, predvsem pa povečuje družbeno blaginjo. Turizem je tako za Strunjan kot, seveda za celo občino Piran, pa tudi za Slovenijo velika razvojna priložnost. Strunjanski polotok, umeščen med Izolo in Piranom, s svojo odmaknjenostjo od vsakodnevnega vrveža predstavlja oazo miru in neprecenljivo zatočišče . Kot takšen pa ima ta, verjetno najlepši del slovenske obale,  če ga bomo znali ohraniti in istočasno izkoristiti vse njegove izjemnosti, še velik turistični potencial.

Spominski park, ki predstavlja temeljito preureditev Strunjana je nedvomno korak v pravo smer. Ne le všečnost kot posledica naravnih danosti, temveč tudi urejenost kraja predstavljata pomemben doprinos k turizmu. Še enkrat torej čestitke županu in občinski upravi za uspešno realizacijo projekta, ki zlasti v teh kriznih časih predstavlja spodbudo tudi za naprej. Upam, da vam tudi v prihodnje ne zmanjka idej in poguma za podobne projekte. Hvala za pozornost.

 Spominska slovesnost v Strunjanu v spomin na otroške žrtve nasilnih fašistov

Podarite 0,5 % dohodnine

Dobrodelnost vas nič ne stane. Izpolnite obrazec

Donacija društvu

Prijava na e-novice

Prijava za člane

O društvu

Društvo je bilo ustanovljeno 21. maja 1994 v Postojni. Društvo TIGR Primorske je rodoljubno društvo. Kot pove daljša različica imena, smo člani zavezani negovanju rodoljubnih tradicij, ki slonijo na izročilu TIGR-a. Prizadevamo si za čim večjo ozaveščenost javnosti o pomenu in vlogi antifašizma na Primorskem med obema vojnama in delovanju TIGR-a: o njegovi dejanski vlogi na Primorskem in njegovem prispevku za priključitev Primorske matični domovini.

Spoznaj društvo

Kontakt

Društvo TIGR

Partizanska 18

6210 Sežana

Slovenija

e-mail: drustvo.tigr@siol.net