V petek 8. septembra 2023 je že dvanajstič zaporedoma potekala tradicionalna slovesnost pred spomenikom bazoviških junakov, ki od leta 2012 stoji desno od vhoda v rektorat Univerze v Ljubljani na Kongresnem trgu. Takrat so spomenik skupno postavili Društvo TIGR Primorske, Mestna občina Ljubljana, Univerza v Ljubljani in Slovenska izseljenska matica. Spomenik stoji nedaleč od mesta, kjer je bil že marca 1921 kmalu po požigu Narodnega doma v Trsu in po podpisu Rapalske pogodbe postavljen spomenik. Postavili so ga v Ljubljani živeči Primorci in spomenik je kmalu postal zbirališče Primorcev in vseh zavednih Slovencev. Tam je stal do marca 1942, ko ga je dal odstraniti visoki fašistični komisar Emilio Grazioli.
Poseben pečat tej slovesnosti je dal predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar, ki je k spomeniku ob spremstvu častne straže garde Slovenske vojske in ob žalni koračnici policijskega orkestra položila venec. Vence so položili tudi številni predstavniki zamejskih organizacij in predstavniki Društva TIGR Primorske.
Po pozdravnem nagovoru predsednika društva TIGR Primorske Gorazda Humarja je številne prisotne nagovoril tržaški zgodovinar prof. Dušan Križman in orisal okoliščine časa, v katerem je potekal prvi tržaški proces.
V kulturnem programu so z recitacijo pesmi Srečka Kosovela sodelovali dramska igralka Jerica Mrzel ter priložnostni mešani pevski zbor iz tržaškega. Program je povezovala Manuela Polanc.
Častno stražo so ob spomeniku držali taborniki Rodu Modrega vala iz Trsta in Gorice in skavti zamejske skavtske organizacije (SZSO) iz Trsta in Gorice ter praporščak Društva TIGR Primorske Bojan Orešnik.
Na slovesnosti je bil prisoten tudi minister Matej Arčon iz Urada za zamejce in Slovence po svetu. Slovesnosti so prisostvovali tudi številni najvišji predstavniki slovenskih organizacij iz zamejstva, med njimi Ksenija Dobrila, predsednica SKGZ , Walter Bandelj, predsednik SSO in generalni konzul v Trstu Gregor Šuc ter drugi.
O spominskem obeležju bazoviških žrtev pred stavbo rektorata Univerze v Ljubljani
V zadnjem času je bilo odkritih precej novih dejstev o izvoru in nastanku spominskega obeležja pred stavbo rektorata Univerze v Ljubljani. Zgodovinar Ivan Smiljanič iz Inštituta za novejšo zgodovino je v svojem članku, ki je bil objavljen v reviji Kronika 2023 (letnik 71, številka 1), z naslovom Spominsko obeležje zasedenemu ozemlju pred rektoratom Univerze v Ljubljani zapisal sledeče: »Spominsko obeležje zasedenemu ozemlju pred stavbo rektorata Univerze v Ljubljani na Kongresnem trgu je pomnik, ki ima dolgo in kompleksno preteklost. Odkrit je bil kot protireakcija na italijansko praznovanje priključitve Primorske 20. marca 1921, v skladu z določili Rapalske pogodbe, ki je bila podpisana 12. novembra 1920. Podobno kot druga obeležja po Evropi, kjer so se meje po koncu prve svetovne vojne pogosto predrugačile, je tudi plošča pred univerzo izražala žalost in jezo jugoslovanskih Slovencev zaradi ozemeljske izgube ter trpljenja primorskih Slovencev, ki so bili pod Italijo deležni stopnjujočega se preganjanja. Plošča ni imela zgolj funkcije spomina na zgodovinski dogodek, temveč je bila neprestan pomnik na dejstvo, da primorsko vprašanje ni bilo zadovoljivo razrešeno. S tem je imela plošča tudi velik mobilizacijski potencial za pospeševanje protestov ne samo proti italijanski, temveč tudi jugoslovanski oblasti, ki je po mnenju demonstrantov pristala na krivično razmejitev. Demonstranti, ki so se zbirali okoli plošče, so bili predvsem študentje, ki so gojili jugoslovanska nacionalistična prepričanja, pa tudi študentje emigranti s Primorske. Ker so se prireditve pred ploščo neredko razširile v politične manifestacije, jih je skušala omejevati policija. Oblast v Beogradu nad demonstracijami ni bila navdušena, obenem pa je želela z Italijo ohranjati solidne diplomatske stike, ki jih je protiitalijansko usmerjeno spominsko obeležje sredi Ljubljane miniralo. Vodstvo ljubljanske univerze je pokazalo določeno stopnjo strinjanja s sporočilom plošče, saj je bila ta postavljena v parku pred univerzitetnim poslopjem, ki je veljalo za avtonomno območje, kamor policija ni imela dostopa. Pred ploščo so ob praznikih in obletnicah dogodkov, kot so podpis Rapalske pogodbe, italijanska priključitev Primorske ter usmrtitev Vladimirja Gortana in bazoviških žrtev, potekale žalne svečanosti, ki so se občasno razširile v politične manifestacije, zato policijska posredovanja in fizični obračuni niso bili redki.« Spominsko ploščo v parku pred stavbo univerze so po raziskavah zgodovinarja dr. Toneta Ferenca odstranile italijanske okupacijske sile leta 1942 potem, ko je visoki komisar Emilio Grazioli z odlokom ukazal 26. 2. 1942 odstraniti vse spomenike in napise, ki so spominjali na bivšo Kraljevino Jugoslavijo. Spominska plošča postavljena leta 1921 je bila zagotovo prvi postavljen protifašistični spomenik v Evropi, postavljen še pred uradnim prihodom italijanskih fašistov na oblast leta 1922. Nova spominska plošča v neposredni bližini prejšnje je bila postavljena leta 2012 v spomin na štiri bazoviške žrtve, ustreljene 6. septembra 1930. Pri postavitvi plošče so sodelovali Društvo TIGR Primorske, Slovenska izseljenska matica, Odbor za proslavo bazoviških junakov pri NŠK iz Trsta, rektorat Univerze v Ljubljani in Mestna občina Ljubljana.
Pozdravni nagovor
Gorazd Humar
Spoštovane rojakinje in rojaki, Slovenke in Slovenci iz Tržaškega in Goriške , dobrodošli v Sloveniji, spoštovana predsednica RS dr. Nataša Pirc Musar, dobrodošla na današnji slovesnosti in v Društvu TIGR Primorske cenimo, da ste prišli pokloniti se bazoviškim junakom, pozdravljen minister Matej Arčon, spoštovani predsednik Odbora za proslavo bazoviških junakov pri NŠK Milan Pahor, prorektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Anton Ramšak, predstavniki Mestne občine Ljubljana in predsednik Slovenske izseljenske matice dr. Boris Jesih, predstavniki vseh tistih, ki so poleg Društva TIGR Primorske zaslužni, da je na tem mestu od leta 2012 naprej postavljen ta spomenik. Pozdravljen spoštovani slavnostni govornik Dušan Križman, profesor iz Trsta, toplo pozdravljena Ksenija Dobrila, predsednica SKGZ iz Trsta, dragi predstavniki SSO in SSS iz tržaškega, drage članice in člani Društva TIGR Primorske, predstavniki KODVOS-a, dragi gostje, spoštovani vsi nastopajoči.
Vsako leto se zberemo na tem mestu, da počastimo spomin na štiri bazoviške junake, ki so bili po obsodbi posebnega fašističnega sodišča od več desetin italijanskih vojakov v hrbet ustreljeni v Bazovici 6. septembra 1930. Njihova smrt je pustila trajno rano v primorskem zgodovinskem spominu, ki ne bo nikoli zaceljena, zagotovo tudi čez stoletja ne.
Slučaj je, da se tega dogodka spominjamo prav danes, na 80. obletnico padca italijanskega fašizma. Če Italijani prevedejo slovenski besedi padec fašizma v italijanščino, uporabijo izraz armistizio, kar pa v ponovnem prevodu v slovenščino pomeni premirje. Tako si v Italiji, ki še ni povsem poravnala računov s svojo preteklostjo, še danes razlagajo ne samo ta dogodek, ampak skoraj vse, kar je bilo povezano s fašizmom. Paradoks je tudi ta, da ima spomenik Bidovcu, Marušiču, Milošu, Valenčiču in Gropajcu v Bazovici status deželnega spomenika, ki pa je še vedno posvečen teroristom, kot bazoviške junake v današnji Evropi temelječi na antifašizmu še vedno imenuje Italija.
Več o spomeniku, ki je nekoč stal pred stavbo univerze, smo napisali v vabilu na to prireditev. Postavljen je bil takoj po požigu Narodnega doma v Trstu in po podpisu Rapalske pogodbe, ki je krivično dodelila Primorsko Kraljevini Italiji.
Tu je že od marca 1921 stal spomenik proti fašizmu še preden je le ta stopil na oblast. Zagotovo je to bil prvi protifašistični spomenik v Evropi, vsakoletno zbirališče več desettisočev Primorcev in ostalih Slovencev. Marca 1942 ga je dal odstraniti fašistični visoki komisar Emilio Grazioli.
Zato smo še posebej veseli, da je spomenik v drugi preobleki in posvečen bazoviškim junakom še vedno tu in pod okriljem avtonomije Univerze v Ljubljani in tako naj ostane.
Naj zaključim z napovedjo, da se bomo bazoviškim junakom poklonili tudi v Evropskem parlamentu v Bruslju na razstavi in okrogli mizi o TIGR-u in o tržaški Borbi, na dogodku, ki ga Društvo TIGR Primorske skupaj s pisarno evropskega poslanca Matjaža Nemca pripravlja 23. januarja 2024.
Naj živi spomin na bazoviške junake!
Foto: Bor Slana/STA.