V petek, 12. januarja 2024, ob 16.00 uri, je na kmetiji Hudičevec pri Razdrtem potekalo tradicionalno novoletno društveno srečanje, na katerem so si člani in članice zaželeli lepe želje za leto 2024. Predsednik društva Gorazd Humar je na kratko predstavil aktivnosti v letu 2024, na plano pa je prišlo tudi veliko idej in pobud za delovanje društva s strani prisotnih. Predsednik je v imenu društva podelil zahvalo članici Irmi Milharčič Vilotič za njeno dolgoletno delo v društvu. Druženje nam je s svojimi odličnimi recitacijami polepšal naš član Igor Rojc, obiskal pa nas je tudi Martin Krpan in nam povedal o svojih prigodah.
Objavljamo zapis ob podelitvi zahvale Irmi Milharčič Vilotič.
Spoštovane članice, spoštovani člani našega Društva TIGR Primorske,
spoštovani vsi prisotni, v čast mi je, da lahko ob letošnjem novoletnem srečanju članov Društva TIGR Primorske podelim zahvalo za dolgoletno delo v društvu ter prenašanje znanja in vrednot TIGR-a na mlajše generacije ge. Irmi Milharčič Vilotič. Hkrati bi izkoristil priložnost, da naši članici gospe Irmi namenim naše najlepše želje in še obilo zdravja ob njenem visokem življenjskem jubileju, častitljivih 90 let je zabeležila septembra lani. In zato smo še toliko bolj veseli, da je draga Irma danes z nami.
Irma se je rodila kot peta izmed sedmih otrok septembra 1933 v Hruševju pri Postojni mami Ivani in očetu Danijelu. Živeli so v kmečko-gostinski hiši tik ob nekdanji glavni cesti Dunaj–Trst. Njeno otroštvo je bilo zaznamovano z naraščajočim fašističnim nasiljem. Potekalo je brez sproščenosti, otroške razposajenosti, igrač, v okolju resnih, zaskrbljenih in skrivnostnih odraslih, ki so močno čutili težo fašizma. To nasilje ni prizanašalo niti otrokom, tudi mali Irmi ne.
V ljudski šoli v Hruševju, ki jo je leta 1906 ustanovil njen praded Matevž Milharčič, je ob vstopu v učilnico pozdravila v slovenskem jeziku in bila zaradi tega kaznovana. Na obe odročeni roki je morala držati italijanske knjige do onemoglosti. Šolo so Italijani kasneje spremenili v bunker, Nemci pa v konjski hlev. Otroci so nadaljevali šolanje šele leta 1944 v partizanski šoli v zadružni mlekarni. Prvo prireditev v slovenskem jeziku po toliko letih so s sošolci odrecitirali kar v domači hiši na gostilniških mizah. To je bilo 29. junija 1944.
Doživetja otroštva so v njej krepila željo po samostojnosti, neodvisnosti in predvsem svobodi. Kot dijakinja se je udeležila demonstracij za priključitev Primorske v Portorožu in mnogoterih akcij za obnovo domovine.
Še posebej zaradi ljubezni do maternega jezika se je po maturi odločila za poklic učiteljice. Povsod po Sloveniji je več kot 35 let poučevala male radovedneže ter jim predajala znanje, spoštovanje in ponos do svoje kulture in domovine.
Ko se je leta 1997 vključila v društvo TIGR Primorske, je lahko spet postala učenka. Njen ded Anton Milharčič je bil zaveden Slovenec in v dvajsetih letih prejšnjega stoletja tudi čislan župan Hrenovic. Njegova nenadna smrt v prometni nesreči z italijanskim kamionom februarja 1921 je bila za Irmo vedno uganka. Ugibanja o vzroku nesreče – ali je to bila likvidacija, povezana z represijami nove oblasti pred državnozborskimi volitvami junija 1921 so se med branjem knjige TIGR avtorice Mire Cencič spremenila v potrditve. Knjiga, polna opomb, zapiskov in podčrtanih stavkov, ji je odprla pot k vedenju o svojih prednikih. Med njimi o očetovem bratrancu Ludviku Ogrizku, borcu Dražgoške bitke ter skupaj s svojimi brati in sestrami pomembnemu članu tigrovske celice v Hruševju.
Poleg tega, da v roke rada vzame številne knjige in publikacije društva TIGR, se izjemno rada udeležuje tudi vsakoletnih proslav in druženj članov. Mnogi pogovori, pričevanja in zgodbe naših pogumnih rojakov ji utrjujejo njeno domoljublje in ponos ter dajejo veliko oporo. Svoja občutja, vedenja in poznanstva že več desetletij z vnemo deli tudi s svojimi najbližjimi.
Društvo TIGR Primorske je veselo in ponosno, da gospe Irmi Milharčič Vilotič podeljuje zahvalo za njen bogat prispevek k delu društva.
Predsednik,
Gorazd Humar
