- Ogledov: 683
SPOŠTLJIV POKLON TIGROVCEM - Mirjam Muženič
Dokler sem o organizaciji TIGR pisala ob vsakoletni proslavi na bazoviški gmajni, brala razlage zgodovinarjev o njih in različne zapise sorodnikov in potomcev teh klenih Primorcev, je bila to ena plat medalje. Poznavanje in razumevanje teh prvih svobodomiselnih pogumnežev, ki so razpredli mrežo ilegalne organizacije , sem vztrajno dopolnjevala v pripravah na tematski film za Televizijo Slovenija. Nastal je skoraj uro dolg dokumentarec s kar 19 imi sogovorniki, z nizom dokumentov, tudi tistih iz angleških arhivov, ki so bili s pomočjo prof. Jožeta Pirjevca prvič v javnosti. Dragocen je bil tudi črno bel film o naših fantih v Afriki, kasnejših prekomorcih, ki mi ga je zaupal zdaj že pokojni novinarski kolega Saša Rudolf. Ja, izoblikovala sem si svoj odnos do tega pomembnega poglavja narodove zgodovine. Na hitro, zadnji trenutek pravzaprav, sem radovedna in zagotovo zadovoljna sedla med popotnike v Bruselj. Že prvi stiski rok z ljudmi, ki sem jih dotlej poznala zgolj po imenu, so napovedovali prijetno druženje. Hitro je stekla tudi beseda, najprej s prvo sosedo Natašo Fabjan , s katero sva se na koncu poti razšli kot novi prijateljici z veliko skupnimi pogledi. Pogovori s sosedi levo in desno v avtobusu so se po vsakem postanku le še stopnjevali in ustvarjali prijetno potovalno razpoloženje. V Bruselj smo prispeli, po moji oceni, kot skupina istomišljenikov s podobnimi pričakovanji. Vse je teklo kot po maslu, pravimo Primorci! Program je bil skrbno pripravljen, s pravo mero turističnega ogleda prestolnice, s premišljenim uvodnim obiskom muzeja in, končno, vstopom v evropski parlament. Boljšega gostitelja od primorskega poslanca Matjaža Nemca bi si ne mogli želeti. Kandidatov za gostovanje pri njem v parlamentu zagotovo ne manjka, sam pa je znova tankočutno povabil svoje Primorce in Goričane, predstavnike organizacije, s katero je bila povezana tudi poslančeva družina. Pohvalno sem ocenila tudi prisotnost gostiteljeve mame, spoštovane Nelide, ki je bila tudi sogovornica v mojem drugem televizijskem filmu o tržaškem umetniku Klavdiju Palčiču. “Danes je za TIGR zgodovinski dan”, so bile uvodne besede predsednika Gorazda Humarja. Z njim in z govorniki, ki so mu sledili, so besede in misli tekle svobodno, kot jim je zaželela državna sekretarka v ministrstvu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar. S prispevkom vsakega in vseh skupaj so Tigrovci dobili prisluženo mesto v hiši Evrope. Presenetilo me je, s koliko dodatnih dejstev so ugledni zamejski zgodovinarji osvetlili poznavanje TIGRA. Dr. Marta Verrginella z odstiranjem ženske vloge po 1. svetovni vojni, dr. Klabjan s predstavitvijo stikov slovenskih protifašistov z ostalimi v Evropi. Posebej vesela sem bila zagotovila slovenske senatorke v rimskem parlamentu Tatjane Rojc o prizadevanjih, da bi vrnili dostojanstvo vsem žrtvam fašističnega sodišča, pa tudi dr. Štefana Čoka z razmišljanem, kako zgodovino ponuditi mladim. Okrogla miza je znova potrdila, da primorsko protifašistično gibanje ponuja še veliko spodbud za raziskovanje, morebitnemu novinarskemu navdušencu pa nadaljevanje tematskega dokumentarnega filma. Želela bi le, da bi pomemben dogodek v Bruslju spremljali tudi poslanci iz drugih držav, kar bi razširilo njihova odločevalska obzorja in še, da bi sporočilna razstava v evropskem parlamentu ostala dalj časa z možnostjo, da si jo ogledajo tudi naključni obiskovalci. Dogajanje so obogatili učenci in dijaki štirih primorskih šol. Prav je, da so jih organizatorji povabili, saj bodo prav mlade generacije nosilke vrednot spoštovanja, solidarnosti in miru. Izjemen je bil tudi doprinos kobariških pevcev okteta Simon Gregorčič in njihovih spominskih Kraguljčkov. In, priznam, nadvse sem bila vesela srečanja z zamejskimi rojaki, tistimi, ki mi tudi četrto leto po novinarski upokojitvi ostajajo v lepem spominu. To je bil res veličasten poklon Tigrovcem članov organizacije TIGR in njihovih somišljenikov!
