Na slovesnosti ob 30. obletnici društva so bila podeljena priznanja za dolgoletno in uspešno delo v društvu. Zlata priznanja so dobili Bruna Olenik, Drago Štefe, Marijan Suša, Zlatko Martin Marušič in Narodna in študijska knjižnica iz Trsta, priznanja pa Evstahij Pregelj, dr. Borut Klabjan in Renata Vidič.
Bruna Olenik, Drago Štefe, Marijan Suša in Zlatko Martin Marušič - Dobitniki zlatega priznanja Društva TIGR Primorske
Društvo TIGR Primorske je bilo ustanovljeno 4. junija leta 1994 v Postojni. Nastalo je v želji po bolj poudarjenem vrednotenju in spominjanju na protifašistično organizacijo TIGR. Ljudje, ki so ustanovili društvo, so se še kako zavedali pomembnosti kreativne osvežitve spominjanja na TIGR, ki je predstavljal širok in dobro organiziran vseljudski odpor proti fašizmu. Primorski protifašizem med vojnama, bodisi v obliki delovanja TIGR-a, Borbe ali drugih domoljubnih gibanj, predstavlja enega od temeljev naše državnosti.
Iz prvih, morda še ne povsem jasnih izrisov, se je postopno formiralo društvo, ki mu je uspelo uspešno izoblikovati svojo fizionomijo. Ni več dosti živih, ki so bili med ustanovnimi člani. Zato toliko bolj z zadovoljstvom danes poklanjamo zlata priznanja tistim, za katere lahko rečemo, da so bili ob ustanovitvi društva ali takoj po njej zraven. Priznanje za več desetletno delo v društvu dobijo:
- Drago Štefe:
Drago Štefe iz Kranja dobi zlato priznanje Društva TIGR Primorske za svoje dolgoletno delo v društvu. Rodil se je leta 1937 v revolucionarni družini v Kranju, ki je večkrat v njihovi hiši gostila tudi tigrovce, kjer so si izmenjavali literaturo in informacije. Z delom v Društvu TIGR Primorske je pričel že v samem začetku njegovega delovanja. S svojim prizadevanjem mu je v Kranju uspelo postaviti spominsko ploščo na hiši, v kateri je stanoval tigrovec Just Godnič. Drago Štefe tudi skrbi za spomenik bazoviškim junakom v Prešernovem gaju v Kranju, ki je najstarejši protifašistični spomenik v Evropi.
Dragu Štefetu se za njegov plemeniti prispevek k delu društva iskreno zahvaljujemo.
- Bruna Olenik
Bruna Olenik deluje v društvu že od samega začetka oz. ustanovitve naprej. Bruna se je izredno izkazala v organizacijskih zadevah, poskrbela je za ureditev in oskrbovanje grobov številnih tigrovcev in za postavitev spominskih plošč na Notranjskem območju. Ves čas je delovala kot organizator spominskih prireditev, tudi takrat, ko ji življenje ni bilo najbolj naklonjeno. Bruna še danes izjemno aktivno vodi Območno enoto Postojna.
- Marijan Suša
Tudi Marijan Suša deluje v društvu vse od njegove ustanovitve. Za njim je 30 let je bogatega dela, tako kot za Bruno. Marijan je danes vodja Območne enote Kras-Brkini in ključni organizator številnih proslav in pohodov, ki jih ta enota pripravlja. Še več, Marijan je poleg tega tudi eden od ključnih protagonistov priprave aktov, ki urejajo delovanje društva, posebej še zadnjega posodobljenega statuta društva. Z Marijanom je delovanje društva bogatejše in postavljeno na boljše temelje.
- Zlatko Martin Marušič
Čeprav sam pravi, da se je v delo društva vključil šele leto dni po njegovi ustanovitvi, ni njegov delež za to nič manjši. Celih 20 let je županoval Občini Miren-Kostanjevica in pri tem neprisiljeno, bolje rečeno proaktivno, sodeloval v vseh oblikah nastajanja Spomenika braniteljem slovenske zemlje na Cerju. Pri tem je znal s svojo mirnostjo in sposobnostjo povezovanja združiti večkrat še tako različne poglede na ta spomeniški projekt. Ključen je bil njegov prispevek v izvedbenem delu tega projekta.
Narodna in študijska knjižnica iz Trsta
Narodni in študijski knjižnici iz Trsta (NŠK-ju) Društvo TIGR Primorske podeljuje zlato priznanje za njen izjemen strokovni prispevek pri številnih dejavnostih društva.
Narodna in študijska knjižnica je osrednja knjižnica Slovencev v Italiji. Njena glavna in osrednja naloga je posredovanje knjižničnega gradiva v slovenščini, pospeševanje bralne kulture ter zbiranje, urejanje, hranjenje in vrednotenje kulturne in znanstvene dediščine Slovencev v Italiji.
Za delovanje Društva TIGR Primorske je izjemno pomembno sodelovanje s strokovnimi ustanovami, ki hranijo zgodovinsko gradivo iz obdobja delovanja organizacije TIGR. Prav zato v tem pogledu igra nenadomestljivo vlogo sodelovanje našega društva kot tudi Odbora za proslavo bazoviških žrtev z Odsekom za zgodovino in etnografijo pri NŠK.
Odsek za zgodovino in etnografijo je bil ustanovljen leta 1951 na pobudo Zorka Jelinčiča. Njegov fond sestavlja več kot 1200 arhivskih enot, ki dokumentirajo prisotnost in delovanje Slovencev v Italiji. Postopoma je ta odsek ustvaril pravo zakladnico dokumentov in fotografij, ki so izjemna in nenadomestljiva zakladnica, ki priča o bogati zgodovini slovenstva v današnji Italiji. Celotna fototeka, ki jo hranijo, šteje približno 80.000 fotografij od konca 19. stoletja vse do današnjih dni. Biografski arhiv vsebuje več kot 2500 enot. Znotraj tega bogatega fonda se nahaja izredno veliko dokumentarnega gradiva iz junaškega obdobja tržaške Borbe kot tudi samega TIGR-a.
Prav zato je sodelovanje NŠK z Društvom TIGR Primorske v vseh oblikah izjemnega pomena, saj gradivo, ki je zbrano in hranjeno predstavlja izjemno bogato dokumentarno osnovo za pripravo vseh publikacij in dogodkov, ki jih organizira naše društvo. Ob tem velja poudariti, da je NŠK vedno širokogrudno odprla svoja vrata vsem našim raziskovalcem. Posebej je to sodelovanje kulminiralo ob pripravi dokumentarnega in fotografskega gradiva iz zgodovine Borbe in TIGR-a, ki je bilo hrbtenica razstavnega gradiva za pripravo razstave o primorskem protifašizmu, ki smo jo januarja letos pripravili v Evropskem parlamentu v Bruslju. Brez tega sodelovanja priprava te razstave ne bi bila mogoča. Tako je sama razstava sama po sebi postala nov zgodovinski dokument tudi za NŠK.
Ob tej priliki se zato Društvo TIGR Primorske zahvaljuje NŠK za njen izjemno pomemben prispevek pri strokovni obravnavi dejavnosti, ki jo naše društvo izvaja v spomin na primorski protifašizem. Posebej se želimo zahvaliti predsednici Upravnega odbora NŠK Marizi Škerk, zgodovinarju dr. Štefanu Čoku in strokovni sodelavki Gabrieli Caharija iz Odseka za zgodovino in etnografijo za njihov prispevek v številnih oblikah sodelovanja z našim društvom.
Društvo TIGR Primorske posthumno podeljuje priznanje Evstahiju Preglju za njegov izredno pomemben prispevek pri postavitvi Spomenika braniteljem slovenske zemlje na Cerju.
Evstahij Pregelj je umrl januarja letos. Predlog za priznanje je bil pripravljen še za časa njegovega življenja, a mu zaradi njegovega zdravstvenega stanja takrat priznanja našega društva nismo mogli podeliti. Lik osebnosti Evstahija Preglja predstavlja osebnost z izjemno vsebnostjo domoljubnih vrednot, ki jih je verjetno v največji meri posvečal prav spominu na protifašistično organizacijo TIGR. To domoljubno držo je v največji meri izražal s svojim sodelovanjem že v prvih fazah priprave in dokončni izbiri lokacije za postavitev spomenika na Cerju, kjer je imel ključno vlogo. Evstahij Pregelj je bil tudi eden od protagonistov pri postavitvi tega spomenika. Iz prvotne vizije, ki je izgledala skoraj nemogoča, se je rodil današnji spomenik na Cerju, ki veličastno in daleč naokoli že s svojo fizionomijo sporoča spomin na slavna obdobja primorske uporniške zgodovine. Evstahiju Preglju smo v Društvu TIGR Primorske za njegovo pokončno držo in za njegov prispevek k spominjanju na primorsko uporniško zgodovino na Cerju zelo hvaležni.
Priznanje sta prevzela sin in hči Evstahija Preglja. 
Dr. Borutu Klabjanu podeljuje Društvo TIGR Primorske priznanje za njegovo večletno znanstveno in strokovno sodelovanje z društvom. V našem društvu smo mnenja, da je podpora zgodovinske stroke izjemno pomembna za vse oblike našega delovanja.
Dr. Borut Klabjan je znanstveni svetnik v Znanstveno-raziskovalnem središču Koper in izredni profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Je nepogrešljiv strokovni sodelavec in
podpornik Društva TIGR Primorske. V zadnjih štirih letih je s svojimi referati ali vodenjem sodeloval na vseh vsakoletnih posvetih ali okroglih mizah, ki jih je pripravila Območna enota Slovenska Istra. Bil je tudi slavnostni govornik na spominski prireditvi na Mali gori. Z dr. Gorazdom Bajcem je avtor odmevne knjige Ogenj, ki je zajel Evropo, ki je bila v Sloveniji prvič predstavljena prav v Kopru. Z znanstvenim pristopom in aktualnimi temami je opozarjal na prelomne zgodovinske dogodke, na vlogo antifašizma in pomen
slovensko-italijanskih odnosov v življenju ob meji, v Istri in širše. S svojim strokovnim, strpnim in odprtim pristopom je prispeval k širši prepoznavnosti delovanja protifašistične
organizacije TIGR, s tem pa tudi k širjenju domoljubja in širši prepoznavnosti Društva TIGR Primorske. Priznanje je dr. Borut Klabjan dobil naknadno.
Režiserki Renati Vidič Društvo TIGR Primorske podeljuje priznanje za njeno angažirano in ustvarjalno režisersko delo pri pripravi društvenih proslav, posebej še v Območni enoti Slovenska Istra.
Renata Vidič je na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo študirala gledališko in radijsko režijo ter trenutno dela v Gledališču Koper. Renata Vidič je aktivna članica Društva TIGR Primorske in je v zadnjih štirih letih napisala scenarij in režirala osem zelo odmevnih recitalov, ki jih je priredila Območna enota Slovenska Istra, in sicer v spomin na 13. julij, ko obeležujemo obletnico požiga Narodnega doma v Trstu, in prav tako vsako leto tudi za 6. september v spomin na ustreljene bazoviške junake. V recitale poleg naših članov vedno vabi diplomirane igralke in igralce, ki delajo v Gledališču Koper in dijake Gimnazije v Kopru, ki obiskujejo gledališko šolo v koprskem gledališču, kjer sodeluje tudi sama.
S svojo profesionalnostjo in zavzetostjo ter ustvarjalno vizijo je Renata Vidič prispevala k prepoznavnosti delovanja Društva TIGR Primorske tudi v širši javnosti, še posebej zato, ker je v kulturne dogodke vnesla umetniška besedila in glasbo na temo upora, tigrovstva in slovenstva.