Društvo za negovanje rodoljubnih tradicij
organizacije TIGR Primorske



Primorci kot prvi protifašisti v Evropi  -  Evropski parlament v Bruslju, 23. januarja 2024 
 

Prispevki tukaj.

O Vladimirju Gortanu - 17. 10. 2024 mineva 95 let od njegove ustrelitve v Puli

Objavljamo zapise in fotografije o Vladimirju Gortanu, 17. 10. 2024 obeležujemo 95. obletnico njegove smrti. Avtor vseh zapisov je Milan Pahor. 

Foto: 2 portreta, kip v Pulju.




 O Vladimirju Gortanu - 17. 10. 2024 mineva 95 let od njegove ustrelitve v Puli


Naš ideal je svoboda, naše sredstvo je Borba !

Milan Pahor

 

VLADIMIR GORTAN

(Beram, 7.6. 1904- Pulj, 17.10. 1929)

 

 Vladimir Gortan se je rodil 7. junija 1904 v Beramu blizu Pazina v Istri. Oče Franc je bil mali kmet, mati Katarina Milohanić. Osnovno šolo je G. obiskoval v rojstni vasi. Zaradi revščine v družini je pasel živino. Ko je odrasel, je delal kot dninar. Bil je dobrega srca, inteligenten in duhovit. Čeprav siromašen, največkrat brez posla in denarja, z res praznim želodcem, je bil vedno optimistično razpoložen, šaljiv in veder. Dvakrat je šel ilegalno čez mejo v Jugoslavijo. Tam ni dobil dela, zato se je vrnil. Oblasti v Pazinu so mu obljubljale zaposlitev, če bi vstopil v fašistično stranko, česar ni hotel storiti. Na svojih poteh je spoznal mnogo ljudi. Tudi take, ki so mu prodali orožje in razstrelivo za odpor proti fašističnemu režimu.

V Beramu je Slavko Zlatić po naročilu osrednjega odbora organizacije Borba ustanovil vejo revolucionarne narodne organizacije. To je bila 7. srenja (istrska) Tajne organizacije Borba. To se je zgodilo ob prelomu let 1928 in 1929. Na začetku niso sprejeli Gortana, ker je bil preveč kompromitiran pri oblasteh. V vrste Borbe je vstopil marca 1929, ko so bile za 24.marec razpisane volitve, ki so imele značaj plebiscita, saj so volivci lahko glasovali le za listo stranke oziroma za fašistični režim. Organizacija Borba se je odločila, da izvede propagandno akcijo za bojkot z vabilom ljudem, naj se umaknejo v  gozdove. Gortan je odšel po propagandne letake v Trst k tovarišu Dragu Žerjalu. Letakov je bilo premalo, zato se je istrska veja odločila, da organizira bojkot z vsemi sredstvi. Nameravali so s streljanjem razgnati kolone volivcev, ko jih bodo fašisti s silo gnali na volišča v Pazinu; tako kot so to storili že za volitve v letih 1921 in 1924.  Na dveh cestah so uspeli postaviti zasedi: prva zaseda (V. Bačac, D. in V. Ladavac) ni uspela, druga zaseda z Gortanom na čelu pa je razgnala volivce na vse strani. Fašistične oblasti so ostro in neusmiljeno reagirale. Vodstvo Borbe je Gortanu naročilo, naj se zateče v Jugoslavijo. Na begu so Gortana fašisti aretirali na železniški postaji v Premu dne 28. marca 1929. V. Gortana so odvedli v zapor v Pulj, kjer so ga hudo mučili. Resnico o atentatu je med preiskavo povedal devetnajstletni domačin. Tako so lahko oblasti 25. maja 1929 aretirale več članov “borbašev” iz Berama.  Med samo preiskavo in nato med sodnim procesom  ni bila omenjena organizacija Borba, zato se preiskava ni razširila na Trst. Nato so vse obtožence spravili v Rim. Posebno sodišče je nato od 14. do 16. oktobra 1929 sodilo petim obtožencem v Pulju. Vladimir Gortan je bil obsojen na smrt( s streljanjem v hrbet, Viktor Bačac, Živko Gortan, Dušan Ladavac in Vjekoslav Ladavac so dobili vsak po 30 let zapora. Sodišče je Gortana obtožilo, da je dajal navodila in priskrbel orožje in razstrelivo. Nadalje je Gortana bremenila preteklost in odkrit protifašizem.

Vladimir Gortan je bil ustreljen dne 17. oktobra 1929 na strelišču kraljeve mornarice v Pulju. Ustrelili so ga pripadniki LX legije fašistične milice (MVSN) pod poveljstvom konzula De Turrisa.

Vladimiru Gortanu so postavljena spominska obeležja: v Kranju, v Pulju, v Beramu in Pazinu. Številni trgi in ulice v hrvaških mestih so poimenovani po Gortanu.

Med narodnoosvobodilnim bojem 19141-1945 je na izmed istrskih partizanskih brigad dobila ime po Vladimirju Gortanu, protifašistu. narodnemu junaku.

 

Podatki slonijo na naslednjih virih:

  1. Primorski slovenski biografski leksikon. snopič, dodatek B-L,4. knjiga. GoriškaMohorjeva družba. Gorica, 1993.

  2. Istarska enciklopedija. Gesli: Vladimir Gortan in Gortanovci. Leksikografski zavod Miroslav Krleža. 2005.
  1. Kacin-Wohinc, Milica: Vladimir Gortan. Slovenska biografija. SAZU, ZRC, Ljubljana, 2013.  
  1. Pahor, Milan: Tajna organizacija Borba. Trst, ZTT, 2020.

  2. Marušič, Branko: Spomini beramskega duhovnika Josipa Grašiča na Gortanov proces (1929). Zgodovinska revija Kronika, letnik 71, štev . 2, Ljubljana, 2023.

 

Fotografsko gradivo: Fototeka Odseka za zgodovino in etnografijo

pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu.




GORTANOV PROCES

Proces proti Vladimirju Gortanu in tovarišem je trajal od 14. do 16. oktobra 1929 v mestu Pulj v Istri. To je bil proces pred Posebnim sodiščem za zaščito države (Tribunale speciale per la difesa dello Stato), ki ga je

ustanovil fašistični režim v Italiji z namenom, da sodi tistim osebam, ki so se uprle režimu. Stopil je v veljavo dne 1. januarja 1927 in deloval do kapitulacije Italije 8. septembra 1943. Zasedal je v Rimu. Sodišče je bilo sestavljeno iz sodnikov, tožilcev, pravnikov, ki so bili člani fašistične stranke (Partito nazionale fascista – PNF)), poleg tega pa tudi člani fašistične milice, kjer so vsi imeli oficirski čin. Sodišču je predsedoval general fašistične milice. Na razsodbo sodišča ni bilo priziva. Sodbo je lahko delno spremenil samo duce Benito Mussolini.

Trikrat je sodišče zasedalo izven mesta Rim: enkrat v mestu Pulj v Istri (leta 1929) in dvakrat v Trstu (1930 in 1941). Ko je sodišče zasedalo izven Rima se je vedelo,

da bo dosodilo smrtne kazni; vprašanje je bilo samo število smrtnih obsodb. V navedenih treh primerih so nato ustrelili 10 slovenskih in hrvaških protifašistov.

Proces pred Posebnim sodiščem je trajal od 14. do 16. oktobra 1929 v Pulju.  Obtoženi in nato obsojeni so bili:

Vladimir (Vlade) Gortan, Vladimir Bačac, Živko Gortan, Dušan Ladavac, Vjekoslav Ladavac. Vsa petorica je pripadala istrski veji Tajne organizacije Borba, ki je imela svoj sedež v Trstu. Vladimir Gortan je bil obsojen na smrt.

Ustrelili so ga pripadniki fašistične milice ob 5 uri in 30 minut (ponekod je zapisano ob 6.00 uri)17. oktobra 1929 v Pulju. Ostali 4 tovariši so dobili vsak po 30 let zaporne kazni. Med samim procesom in nato še bolj po izvršitvi smrtne kazni so potekale manifestacije po številnih hrvaških mestih ( Zagreb, Dubrovnik, Split, Sušak), po Jugoslaviji (Beograd. Novi Sad), po Evropi ( Berlin, Pariz, Luksemburg) v Južni Ameriki (Buenos Aires).

Gortanov proces je bil posledica akcije članov Tajne organizacije Borba in sicer istrske sedme srenje, točneje celice iz vasi Beram pri Pazinu.  V sklop neizprosnega boja proti fašističnemu režimu je sodil tudi bojkot državnozborskih volitev 24. marca 1929. Akcijo je izpeljalo vodstvo Borbe na Goriškem, Tržaškem in v Istri.

V glavnem so trosili letake s pozivom, da naj volivci ostanejo doma, ne volijo in tako bojkotirajo namene režima, ki je volitve spremenil tudi v smer podpore samemu režimu. V Istri pa so naredili iz tega akcijo. Vlade Gortan je sestavil dve udarni skupini, ki naj preprečita odhod volivcev na volišče v Pazin. Fašistični miličniki so s pomočjo policije in karabinjerjev nasilno strpali domačine iz več vasi v dve dolgi koloni ter jih dobesedno gnali na volišče.  Obe udarni skupini “borbašev” sta na dveh cestah napadli kolono in spremljevalce. Obe skupini sta bili oboroženi s puškami, ki jih je priskrbel Vlade Gortan. S  streljanjem v zrak so hoteli razpoditi volivce. Prva skupina ni uspela v svojem načrtu. Gortanu pa je uspelo s svojo skupino pognati v beg volivce.

O Vladimirju (ki so mu pravili tudi Vlade) Gortanu, o samem procesu, o Tajni organizaciji Borba in njenih istrskih članih obstaja  literatura. V glavnem so pisci hrvaški zgodovinarji, pričevalci člani organizacije Borba (predvsem Slavko Zlatić, ki je vodil beramsko celico ter je bil povezan ožjim vodstvom Borbe v Trstu ter Vjekoslav Ladavac), spomini duhovnika Boža Milanovića, raziskovalca Vjekoslava Bratulića, srečanja in simpoziji v Pazinu. Na slovenski strani gotovo izstopa zgodovinarka Milica Kacin Wohinz in nekaj drugih. Med te gre prišteti nedvomno priznanega slovenskega primorskega zgodovinarja Branka Marušiča, ki je v zgodovinski reviji Kronika v drugi številki za leto 2023 objavil spomine slovenskega duhovnika Josipa Grašiča, ki je bil leta 1929

duhovnik prav v vasi Beram, od koder je bil doma Vladimir Gortan. Njegovi spominski zapisi (25 tipkanih strani) so dragoceno gradivo in prinašajo nove podatke.

Zapiski so nastali po vsej verjetnosti v letu 1949.

Pri navajanju piscev o Tajni organizaciji Borba moramo nujno navesti spomine dveh soustanoviteljev Tajne organizacije Borba: Vekoslava Špangerja, Bazoviški spomenik (Trst 1965) Draga Žerjala, Spomini in razlage

(Trst, 1990, ZTT).

   


 

Spomini slovenskega duhovnika Josipa Grašiča(1863-1949), župnika v Beramu na Gortanov proces v letu 1929*[1]

UTRINKI (iz njegovih spominov)

 

1

Tako začenja Josip Grašič svoje spomine na dogodke v Beramu  od marca 1929 dalje:

“ V Gortanovem procesu se najbolj pogosto imenujejo Vlade

(Vladimir) Gortan, Danilo Vivoda, Viktor Bačac, Živko Gortan, Vjekoslav in Dušan Ladavac. Živko Gortan, Vjekoslav in Dušan Ladavac so bližnji sorodniki škofa Dobrile (1812-1882). Zdi se, da se v njihovem ponašanju

sreča ista upornost in narodna zavest ter isti ponos kakor pri slavnem istrskem škofu (…).”

 

2

Zanimivo je tudi poimenovanje organizacije Borba:

(…) Jugoslovanska nacionalistična tajna organizacija v Trstu je vdrževala zveze z Beramom po dijaku Slavku Zlatiću, sinu beramskega učitelja. Člani te organizacije so se dogovorili, da bodo pri parlamentarnih volitvah (24. marca 1929) nastopili aktivno. Ta aktivnost se je na Goriškem in po Krasu pokazala v tem, da so člani organizacije širili letake proti volitvam, medtem ko je bilo  glede Pazina dogovorjeno, da bodo fantje streljali v zrak, d da oplašijo volivce, ko pojdejo v Pazin na volišče. (…)

 

3

Gortanov oče Franc Gortan je večinoma živel od zaslužka dela na cerkvenem premoženju. Gortanov oče je bil dober Hrvat. Vlade Gortan je bil dobro vzgojen kot otrok, a pokvarilo ga je vojaško življenje v italijanski armadi, posebno v Libiji. (…)Po končani vojaški službi se je parkrat mudil v Zagrebu. Splošno je bil na glasu lahkoživca, vendar ni bil zloben. (…)”

 

4

Pred volitvami so prišli tajni emisarji iz Trsta v Beram, da se z Beramci dogovorijo, kako bodo streljali. Ni dvoma, da so te zveze s tržaško organizacijo res obstojale. Tako sta prišla še v nedeljo, 7. aprila, torej po volitvah, s kolesom v Beram, Ferdinand Bidovec in Franjo Marušič. Že ob 7. uri zjutraj sta se ustavila pred cerkvijo in pustila tam kolesi. Postala sta na pragu cerkve ter kakih deset minut gledala po cerkvi. Dolgo časa sta fiksirala spovednico, od koder sem ju videl. Zvedel sem, da sta pozneje vprašala po Živku Gortan, ta pa je prav tisti dan odšel v Trst. (…)”

 

5

V šoli so se vršili večerni tečaji, ki jih je vodil hrvatski učitelj Marko Zlatić, oče že imenovanega Slavka, ki je študiral v Trstu na konsevatoriju in je vdrževal zveze med tržaško organizacijo in beramsko celico. Dne 20. marca 1929 bi se tečaj moral zaključiti.(…) Živko Gortan mi je takrat povedal, da imajo v vasi tajno organizacijo; člani se poznajo medsebojno po posebnem znamenju. Vsak član ima dolžnost  pr  idobiti novega člana. (…)”      

 

[1] Branko Marušič: Spomini beramskega duhovnika Josipa Grašiča na Gortanov proces (1929).

V: Kronika, letnik 71, številka 2. 2023. 

 

 

Kontakt

Društvo TIGR Primorske, Goriška c. 17, 5270  Ajdovščina, Slovenija

e-mail: drustvo.tigr@siol.net