V soboto, 12. julija je OE Slovenska Istra Društva TIGR Primorske v v Kopru pripravila manjšo slovesnost, na kateri smo obeležili 105. obletnico fašističnega požiga Narodnega doma v Trstu. Ob panojih, postavljenih v Hlavatyjevem parku, so se mimoidoči lahko sezanjali z zgodovino tigrovskega gibanja in prvimi uporniki proti fašizmu, na prireditvi pa smo sodelovali: Vesna Tomc Lamut s krajšim govorom, gledališki igralec Rok Matek z recitacijo dveh Kosovelovih pesmi in pevka Žanin Čopi, ki je zapela himno Vstala Primorska in k petju pritegnila vse prisotne.
Govornica je spomnila na okoliščine in čas nastanka Narodnega doma in poudarila njegov pomen za Slovence v Trstu in širše. Zgrajen je bil še pod avstro-ogrsko monarhijo s pomočjo premožnejšega sloja slovenskih meščanov in Tržaške hranilnice in posojilnice. Načrte zanj je naredil arhitekt Maks Fabjani, uporabi pa je bil predan leta 1904. Kmalu je postal središče vsega kulturnega in družabnega življenja v mestu. V času po 1. svetovni vojni, ko je Primorska z Istro in Dalmacijo pripadla Kraljevini Italiji, pa je nastajajoči fašizem in njegov vodja Benito Mussolini Primorce in Istrane želel iztrebiti, asimilirati, izgnati, poitalijančiti … Posebej Narodni dom je bil Italijanom trn v peti in 13. julija 1920, po veliki fašistični manifestaciji na bližnjem trgu, se je razburjena množica napotila proti njemu, vdrla v spodnje prostore, jih polila z bencinom in zanetila požar. Stavba je pogorela do tal, ogenj je uničil središče, srce tržaških Slovencev.
Ta ogenj in Narodni dom v Trstu pa sta posledično postala simbol upora proti fašizmu, kar se je pokazalo v času med obema vojnama, posebno pa med drugo svetovno vojno v našem narodnoosvobodilnem boju. Prvi uporniki proti fašizmu v Evropi so bili prav tigrovci, pripadniki različnih antifašističnih gibanj Slovencev v Julijski krajini, ki so se na različne načine borili proti raznarodovanju primorskih Slovencev in Istranov. Veliko jih je bilo ubitih, veliko zaprtih in mučenih. V Kopru je tamkajšnja kaznilnica služila kot preiskovalni zapor in v njej so zasliševali in mučili tudi številne tigovce, obsojence na prvem in drugem tržaškem procesu med njimi so bile tudi kasnejše bazoviške žrtve. Pred spomenik, postavljen pred ostanke karabinjerske postaje v Semedeli, v kleti katere je bila mučilnica, smo položili cvetje v spomin njim in vsem žrtvam fašizma po svetu.
Vesna Tomc Lamut
