Zadnje novice

Letošnjega septembra mineva 94 let od postavitve temeljne organizacije TIGR, ki so jo zavestni Primorci ustanovili leta 1927 na Nanosu. Soustanovitelji so bili: Jože Dekleva, Andrej Šavli, Dorče (Teodor) Sardoč, Zorko Jelinčič, Albert Rejec, Jože Vadnjal. Več o njih lahko preberete s klikom na to povezavo Ustanovitelji TIGR-a na Nanosu  

Člani Društva TIGR Primorske so v spomin na ustanovitev TIGR-a ob spomeniku na Nanosu položili venec. 

Osvežitev spomina na ustanovitev TIGR-a na Nanosu    Osvežitev spomina na ustanovitev TIGR-a na Nanosu   


Svečanost v spomin na 91. obletnico ustrelitve bazoviških junakov

Na vroč septembrski dan, 12. 9., je ob 15. uri na bazoviški gmajni potekala svečanost v spomin na 91. obletnico ustrelitve Ferda Bidovca, Franja Marušiča, Alojza Valenčiča in Zvonimirja Miloša. Proslavo sta vodila igralca Primož Forte in Nikla Petruška Panizon. Uvodni nagovor je imel dr. Milan Pahor, predsednik odbora za proslavo Bazoviških junakov pri Narodni in študijski knjižnici, sledil je govor ministrice za Slovence v zamejstvu in po svetu Helene Jaklitsch. Slavnostna govorca sta bila toskanski senator in predsednik parlamentarne komisije za ustavna vprašanja Dario Parrini in pisatelj Boris Pangerc. V programu sta s petje sodelovala tudi mešana pevska zbora Lipa in Rdeča zvezda pod vodstvom Tamare Ražem Locatelli in Rada Miliča, zbor je spremljal harmonikar Miran Pečenik. Skozi celotno proslavo je pri spomeniku stala Častna straža tabornikov RMV in skavtov SZSO in praporščaki različnih organizacij in društev. Proslave se je udeležil predsednik Društva TIGR Primorske Gorazd Humar, praporščak društva Dejan Dodič, vodje številnih območnih enot in številni člani društva. Venec k spomeniku bazoviških junakov sta v imenu Društva TIGR Primorske položili članici Kluba mladih tigrovcev Polona Pahor in domačinka iz Boljunca Jasmina Gruden.

Fotografije s proslave 

Na Kongresnem trgu, pred Univerzo v Ljubljani, je v petek, 10. 9. 2021, ob 13. uri potekala svečanost pred spominsko ploščo. V programu so sodelovali: Klub mladih TIGRŽVS Danica (Vrh, občina Sovodnje ob Soči) in pevovodja Jana DrasičLuisa Cher, kulturna delavka iz Benečije, in častna straža tabornikov RMV in skavtov SZSO

Svečanost na Kongresnem trgu v Ljubljani  Svečanost na Kongresnem trgu v Ljubljani  Svečanost na Kongresnem trgu v Ljubljani

V soboto, 11. 9. 2021, je v Idriji potekala osrednja državna proslava ob 74. obletnici vrnitve Primorske k matični domovini. Zbrane sta nagovorila idrijski župan Tomaž Vencelj in predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB-ja Idrija-Cerkno Bojan Režun, osrednja govornica na prireditvi pa je bila znanstvenica Nina Leskovec, domačinka iz Idrije, ki živi in študira v Združenih državah Amerike. Program so oblikovali  govorci, umetniki in drugi kulturni ustvarjalci z Idrijskega in Cerkljanskega. Med prireditvijo so odmevale partizanske pesmi, prireditev pa so sklenili s primorsko himno Vstala Primorska. 

Podpredsednica Društva TIGR Primorske Bernarda Dodič se je v imenu društva udeležila proslave in o njej zapisala: Današnji dan v Idriji 11. 09. 2021, kjer smo se zbrali v velikem številu od blizu in daleč iz vseh krajev naše lepe Slovenije. Počastitev velikega pomena in priključitev Primorske k matični domovini nam da jasno vedeti, naj se te izgube, solze, bolečine nikoli in nikdar ne ponovijo. Tako so tudi današnji govorniki poudarili in ob tem otroški pevski zbor popestril s partizansko in domoljubno pesmijo. V mojem imenu in imenu DRUŠTVA TIGR PRIMORSKE gre velika zahvala in pohvala vsem organizatorjem, nastopajočim, praporščakom ter vsem prisotnim, kateri smo se udeležili, kljub razmeram, ki nam grenijo vsakdan. Naj ta zgodovina ne gre v pozabo, saj za to državico so se borili naši predniki.  "Tujega nočemo svojega ne damo."

Osrednja državna proslava ob 74. obletnici vrnitve Primorske k matični domovini

Osrednja državna proslava ob 74. obletnici vrnitve Primorske k matični domoviniOsrednja državna proslava ob 74. obletnici vrnitve Primorske k matični domovini

Delegacija Društva TIGR Primorske je 6. septembra položila cvetje na spominsko obeležje, ki je v Semedeli pri Kopru, na mestu,  kjer je bila nekoč mučilnica koprskih zaporov,  v katerih so bili mučeni tudi bazoviški junaki. 

  Polaganje cvetja na spominsko obeležje             Polaganje cvetja na spominsko obeležje

Območna enota društva TIGR za slovensko Istro je 6. september 2021 pripravila v Kopru recital posvečen 91. obletnici usmrtitve bazoviških junakov Ferda Bidovca, Alojza Kocjančiča, Frana Marušiča in Zvonimirja Miloša. Recital je bil edina prireditev na Primorskem posvečena 91. ustrelitvi bazoviških junakov. Pred dogodkom je delegacija Društva TIGR položila cvetje na spominsko obleležje v Semedeli pri Kopru, kjer je bila mučilnica, v kateri so mučili tudi bazoviške žrtve. Recital je obsegal 20 točk, ki so vsebinsko in kronološko predstavile boj in smrt bazoviških junakov ter odzive na njihovo usmrtitev  po svetu.  Vseh devet sodelujočih je svoj umetniški del prispevalo brezplačno. Trije med njimi Andrej Jelačin, Rok Matek in Renata Vidič, ki je pripravila scenografijo za prireditev in jo tudi režirala so člani Društva TIGR Primorske. Mestna občina Koper nam je omogočila dogodek v prestižnem okolju Male lože in ozvočenje.
Svečanosti se je udeležilo okoli 70 ljudi, ustavili so se tudi mnogi mimoidoči in prisluhnili dogajanju.
Recital posvečen 91. obletnici usmrtitve bazoviških junakov      Recital posvečen 91. obletnici usmrtitve bazoviških junakov     Recital posvečen 91. obletnici usmrtitve bazoviških junakov       Recital posvečen 91. obletnici usmrtitve bazoviških junakov      Recital posvečen 91. obletnici usmrtitve bazoviških junakov      Recital posvečen 91. obletnici usmrtitve bazoviških junakov

Govor Jasmine Gruden - študentke, kulturne delavke in sodelavke slovenskega deželnega sedeža RAI in televizije Koper - Capodistria -. ki ga je imela včeraj, 6. 9. 2021, ob 10.00 na pokopališču pri Sv. Ani.

Spoštovano občinstvo, drage prijateljice in prijatelji,

kako lepo zveni slovenska beseda - tu, v Trstu!

Počaščena sem, da mi je bila dana možnost, da lahko svobodno izrazim svoja razmišljanja o zgodovinskih dogodkih, ki se vežejo na našo sedanjost, na življenje vseh nas.

91 let je minilo, odkar so Ferdo Bidovec, Franjo Marušič, Zvonimir Miloš in Alojz Valenčič

padli pod streli fašističnega terorja.

91 let, če pomislim, je to cela večnost! Skušam vstopiti v vzdušje tistih daljnih, mračnih tridesetih  let 20. stoletja. Zatiralni režim, diktatura, predvsem pa prepoved slovenskega jezika.

Vi, Slovenci, ne obstajate! Nikoli vas ni bilo tu! Narod, kakšen narod? Nekaj kmetov, brez kulture, brez identitete! Qui si parla solo italiano!
Pisanje nove zgodovine: Trst stoodstotno italijansko mesto. Tu so potomci antičnega Rimskega imperija, slava starodavne velesile. Tu Slovencev ni nikoli bilo!
Popolna kontrola nad informacijo! Kontrola nad pisanjem časopisov.

Ferdo, Franjo, Zvonimir in Alojz so se z vso vnemo  temu upirali, z vso drznostjo so verjeli v svoje ideale, kljub težko dosegljivemu cilju je bila njihova želja po svobodi tako močna, da je popolnoma  zasenčila strah pred smrtjo. Skušali so organizirati odpor, a tudi ohranjati slovensko besedo, poskrbeli  so, da so se otroci doma lahko učili pisati in brati v slovenščini.

Žerjavica slovenske besede in kulture je še vedno tlela pod pepelom fašističnega požara.

In zamislim se nad tem, kako je bil takratni svet drugačen od današnjega, kako ga lahko mi, predvsem mladi, dojemamo, ali če ga sploh zmoremo dojeti. Današnji svet in tisti izpred devetdesetih let sta si zelo različna, a obenem lahko najdemo neko skupno nit, ki ju veže.
In ta skupna nit je... informiranje.

Informiranje, informacije, lažne informacije.

Informacija v času fašistične diktature je bila enosmerna, v rokah režima. Veljala je samo ena resnica, obstajala je le ena zgodovina, tista, po kateri so bili naši kraji čisto italijanski.

Svobodne informacije ni bilo, način, da bi lahko prišla drugačna, neuradna mnenja na površje, so bili nedovoljeni propagandni listi, ki so jih širili svobodomiselni ljudje, taki kot naši bazoviški junaki.

S popolno kontrolo nad informacijo je režim ustoličil svojo resnico.

Med vojno so življenjske informacije partizanom prinašale tudi kurirke, ki so s tem tvegale svoja mlada  življenja.

Danes doživljamo skrajno nasprotje, utopljeni smo v morju informacij. Kdorkoli lahko postane vir informacij, ki s pomočjo spletne tehnologije lahko dosežejo vse kraje sveta. V tem, ne morju, temveč oceanu, lahko vsakdo najde svojo resnico, lahko odkrijemo dejstva ali njihovo popolno nasprotje. Zato je pogostoma težko razlikovati med resnico in lažjo, med resničnimi  ali lažnimi informacijami. Sprašujem se, ali je popolna demokracija informacije res pozitivna.

Ker tudi v tej popolni svobodi komunikacije naletimo na pretvarjanje in poustvarjanje zgodovine, tudi danes lahko najdemo podatke, ki so skregani z zgodovinsko resnico in tudi z realnostjo, kot je na primer enačenje bazoviških junakov in drugih partizanov s teroristi.

Živimo v času lažnih informacij, v katerem lahko tudi mogočni državni voditelji poustvarjajo realnost, in splet, žal, krepi in utrjuje njihovo mnenje, tako da jim številne množice ljudi nasedajo.

Smo v času, ko lahko vsaka iz trte izvita teorija dobi svoje podpornike in ljudi, ki vanjo verjamejo.

Saj res: koronavirus ni nikoli obstajal, to je le zarota močnih sil... cepiva ubijajo in Zemlja je... ploščata!

Če torej obstaja element, ki povezuje naš svet s tistim izpred devetdesetih  let, je to nedvomno načrtna dezinformacija.

Kako bi se Bidovec, Marušič, Miloš in Valenčič bojevali danes, katera sredstva bi uporabljali? Morda socialna omrežja?

Nedvomno bi se za obstoj našega jezika, naše pesmi in kulture srčno angažirali. Da, ker tudi danes potrebujemo “borbo”, tudi danes se moramo upreti izginotju, čeprav ne živimo v vojnem času, čeprav z drugačnimi sredstvi.

Seveda, danes smo! Mi smo tu! Nihče ne more tega zanikati!

Danes lahko v svojem mestu spregovorim v slovenščini. Ko se sprehajam po Trstu in zaslišim slovensko besedo, mi je takoj toplo pri srcu in si rečem “Slovenci”, ker je Trst naš dom

zahvaljujoč se Bidovcu, Marušiču, Milošu in Valenčiču in vsem drugim pogumnim ljudem, mlajšim in starejšim, fantom in dekletom, ki so se borili, da lahko danes govorimo slovensko, ko se sprehajamo po ulicah našega Trsta.

Mnogi italijansko govoreči someščani nam zavidajo, da znamo dva jezika. Več mojih italijanskih vrstnikov s fakultete je marsikdaj izrazilo veliko zanimanje za našo kulturo, tradicije, za našo slovensko skupnost. Po eni strani se jim zdimo nekoliko zaprti, po drugi pa občudujejo našo  bogato zgodovino, kulturo, običaje.

Lepo je biti zamejka, znati dva jezika in poznati dve kulturi.

Vsi Slovenci pa se tega ne zavedamo. Kaj lahko naredimo, da slovenska narodna zavest ostane živa?

Kdo so torej današnji bazoviški junaki? O tem imam svoje mnenje: to so tisti, ki se borijo za naš jezik, ne da bi pri tem imeli kaj dobička. Ali so junaki odborniki društev, ki so razpršena po naših vaseh in mestu, ki delajo za dobro naroda in jim to zadošča? Razumeti moramo, da je delovanje za ohranjanje in razvoj kulture velika čustvena obogatitev.

Še se moramo boriti, da ohranimo slovenščino na naši zemlji. Ali potrebujemo sodelovanje? Potrebujemo Narodni dom? Narodni dom, prihodnost, simbol slovenstva v Trstu, žarišče narodne skupnosti, kraj prijateljstva in sodelovanja vseh društev. To je moje upanje.

Mislim, da lahko vsak od nas kaj doprinese skupnosti s svojim talentom, s svojo drugačnostjo, tako da se lahko naša kultura in jezik še naprej razvijata.

Zelo pomembna je medgeneracijska povezanost, sodelovanje, ki nima barv in obojestransko bogati naša življenja.

Primer takega sodelovanja je na današnji svečanosti. Že to, da nam starejša generacija zaupa in prepušča besedo, je bistvenega pomena za obstoj naše slovenske manjšine.

Mladi se moramo obvezati, da se bomo še borili, ne z orožjem, temveč z našimi idejami in dejanji. Danes potrebujemo še takih junakov, ki bodo z vso vnemo verjeli v naš jezik, kulturo in v našo resnično zgodovino.

Dragi Ferdo, Franjo, Zvonimir in Alojz, za vedno v mojem srcu, za vedno v naših srcih.

Kontakt

Društvo TIGR Primorske, Goriška c. 17, 5270  Ajdovščina, Slovenija

e-mail: drustvo.tigr@siol.net