Zadnje novice

Vse od Društvu

Strunjan - spominska slovesnot ob 100. obletnici poboja otrok

V petek, 19. marca 2021, je bila v Strunjanu spominska slovesnost ob 100. obletnici krvavega zločina, ko so razjarjeni fašisti, ki so se vračali iz Istre v Trst, z vlaka streljali na otroke, ki so se igrali ob progi. Dva otroka, Renato Brajko in Domenico Bartole, sta takoj obležala mrtva, pet jih je bilo ranjenih, trije otroci so ostali invalidi vse življenje. Zločinski poboj otrok ni bil nikoli raziskan, zanj in za ranjene otroke ni še nihče odgovarjal, nihče se ni opravičil ali dal odškodnino prizadetim družinam. Šlo naj bi le za "nesrečen slučaj", kot je takrat zapisalo Ministrstvo za finance Kraljevine Italije. 

Slavnostni govornik na prireditvi je bil predsednik republike Borut Pahor, ki je poudaril, "da je bilo streljanje na otroke grozljiva in osupljiva objestnost, ki je ostala povsem nekaznovana" in dodal, da "gre za pomembne zgodovinske lekcije za sedanjost in prihodnost, ki je ne smemo pozabiti. Zato so bila v zadnjem času storjena pomembna simbolna in stvarna dejanja tudi na najvišji državni ravni med Italijani in Slovenci na obeh straneh meje v stremljenju po medsebojnem spoštovanju, sodelovanju in iskrenem prijateljstvu ter trajnem miru v evropskem duhu."

Vence k spomeniku žrtvam fašističnega nasilja so poleg predsednika Boruta Pahorja položili še župan Občine Piran Đenio Zadković, predsednik ZZB Občine Piran Bojan Česnik in v imenu Društva TIGR Primorske Jadranka Šturm Kocjan. Med prapori je bil tudi prapor Društva TIGR Primorske, ki ga je nosil Bojan Orešnik.

Danes smo vsem poslankam in poslancem v Držvanem zboru Republike Slovenije poslali pismo z našim stališčem o predlogu novega državnega praznika. Hkrati pa smo to stališče kot odprto pismo poslali tudi vsem nacionalnim medijem. O našem stališču smo danes obvestili tudi predsednika republike Boruta Pahorja.

 

STALIŠČE DRUŠTVA TIGR PRIMORSKE

O PREDLOGU NOVEGA DRŽAVNEGA PRAZNIKA

 

 

Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci Državnega zbora RS

 

Društvo za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije TIGR Primorske (skrajšano: Društvo TIGR Primorske) je v Republiki Sloveniji edina registrirana nevladna organizacija, katere naloga je negovanje tradicij in spomina na protifašistični boj primorskih Slovencev v obdobju med obema svetovnima vojnama. Društvo TIGR Primorske si tudi prizadeva, da bi po letih zamolčanosti tigrovcem priznali njihovo vlogo in pomen znotraj antifašističnega boja in ga zgodovinsko pravično ovrednotili. Prav tako si prizadevamo za sodno rehabilitacijo  štirih ustreljenih slovenskih antifašistov leta 1930 v Bazovici, Ferda Bidovca, Franja Marušiča, Zvonimira Miloša in Alojza Valenčiča, ki so za Republiko Italijo uradno še vedno »teroristi«.

 

Ker je imel tigrovski boj en sam motiv – to je boj proti fašizmu in ohranjanju slovenskega jezika in ni imel izrazitega  političnega ozadja, se tudi v našem društvu trudimo spoštovati ta načela tigrovcev, zato je naše glavno vodilo, da ne želimo vplivanja nobene politične stranke na naše delovanje. Prav tako ne želimo, da bi spomin na dejanja tigrovcev postal predmet preigravanja na političnem prizorišču, posebej kadar predlogi, kot ga je v parlamentarno proceduro predala stranka SNS, ne ustrezajo zgodovinskim dejstvom.

 

Letos bomo namreč beležili 80. obletnico spopada treh tigrovcev na Mali gori pri Ribnici, ki se je zgodil 13.5.1941 in v katerem je umrl vojaški vodja organizacije TIGR Danilo Zelen.

Poslanska skupina SNS je, kot smo bili obveščeni iz medijev, marca letos vložila v parlamentarno proceduro predlog za dopolnitev Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji tako,  da se seznam državnih praznikov dopolni še z enim prazničnim dnem, poimenovanim »dan prvega spopada z okupatorjem na slovenskih tleh«. Pred tem je podoben predlog Državnemu svetu podal državni  svetnik Branko Tomažič (2. 9. 2020).

Vsaj kolikor nam je poznano, nobeden od obeh predlogov ni utemeljen in podprt z zgodovinsko dokazanimi dejstvi.

Omenjeni predlog   stranke SNS predvideva, da bi se  s praznovanjem novega praznika  poudaril tudi pomen borcev organizacije TIGR pri bojih zoper okupatorja med drugo svetovno vojno. S predlogom zakona se želi 13. maj obeležiti kot dan prvega oboroženega spopada z okupatorjem na slovenskih tleh po okupaciji leta 1941. To je res bil oborožen spopad z okupatorjem, ne pa organiziran napad na okupatorja, kot se ta dogodek želi večkrat napačno prikazati. Padli tigrovec Danilo Zelen pa da je bil sploh prvi Slovenec, ki je padel v boju z okupatorjem po okupaciji na slovenskih tleh.

To določanje prvenstva pa je vprašljivo tako glede spopada samega kot tudi žrtev. O tem prepričljivo govore ugotovitve zgodovinarjev in izjave pričevalcev. 

Zgodovinar T. Ferenc (Izbrana dela  1, str. 111) najprej navaja nemško poročilo o nemškem prodoru v Prekmurje 6. aprila 1941, ki govori o 300 ujetnikih in 25 do 30 mrtvih ter 20 ranjenih na jugoslovanski strani;  konkretno pa govori o streljanju Nemcev na skupino vojakov kraljeve armade in civilistov (ki so jih šteli za verjetno preoblečene vojake) pri Veržeju: navaja imena treh padlih civilistov, med tremi ranjenimi  vojaki pa sta dva pozneje podlegla ranam. 

Omeniti velja tudi bitko skupine slovenskih prostovoljcev z nekaj graničarji proti prodirajočim italijanskim vojakom pri Gozdu Martuljku  9. in 10. aprila 1941, ki je trajala od zgodnjega popoldneva do zore naslednjega dne; pripadnikom bataljona Val Toce se  je  kasneje pridružila tudi topniška enota. Obe strani pa sta metali tudi ročne bombe. Po italijanskih ocenah je šlo za najhujši spopad celotne invazije (Cuzzi, L.: Occupazione Italiana della Slovenia, str. 21).  Rezultat: 4 mrtvi in 7 ranjenih med Italijani (M. Mikuž: Oris zgodovine NOB, 1, str. 60). Na naši strani je z imenom označena ena žrtev (graničar M. Djukić; vir F. Konobelj,  Jesenice do leta 1941, str. 353),  za zelo verjetne padle med prostovoljci pa žal ni podatkov.

V zvezi s pojasnjevanjem  omenjene pobude smo se obrnili za pomoč tudi na Inštitut novejše zgodovine (INZ), kjer so pripravili projekt o smrtnih žrtvah II. svetovne vojne na Slovenskem. Iz podatkov, ki so nam jih poslali (29. 9. 2020) izhaja, da je bilo na Slovenskem v obravnavanem obdobju, od napada okupatorskih sil 6. aprila do 12. maja 1941 (torej do spopada  na Mali gori), med pripadniki kraljeve vojske oziroma njenih razpuščenih enot 105 žrtev, o katerih so znani podatki o kraju smrti. K tem je treba dodati še tiste padle – 18, pri katerih ni naveden točen kraj smrti (očitno pa je bilo to na slovenskem ozemlju) in število padlih slovenskih pripadnikov kraljeve armade v drugih predelih jugoslovanske države – 68 (torej skupaj 191). Ni pa tudi podrobnih podatkov (ali je šlo za vojake ali civiliste) za  dodatnih 50 umrlih, med njimi so bili lahko preoblečeni vojaki, pa tudi upirajoči se civilisti (prostovoljci). Razen teh sta bila po podatkih INZ med smrtnimi žrtvami  v tem obdobju tudi 102 civilista.

Ocena o prvi smrtni žrtvi med Slovenci  v spopadu 13. maja 1941 na Mali gori je torej brez trdne podlage, pri čemer seveda ne zanikamo teže in tragičnosti tega dogodka za tigrovsko stran. Prav tako je sporna tudi navedba o prvem spopadu po okupaciji Slovenije 6. aprila 1941.

Če bi želeli med dogodki in dogajanji posebej izpostaviti organizacijo TIGR in njeno delovanje, bi seveda bilo smiselno zajeti celotno obdobje njenega antifašističnega boja, od njene ustanovitve leta 1927 do začetka II. svetovne vojne in ne le datuma tega nesrečnega spopada, njena prizadevanja za ohranitev slovenskega jezika na območju Primorske, ki je po rapalski pogodbi leta 1920 pripadlo Italiji in njeno pomoč pri organizaciji slovenskega pouka, ki ga je bilo treba organizirati na skrivaj.  V tem zadnjem obdobju bi bilo treba posebej poudariti tudi neposredne priprave organizacije TIGR na odpor možnemu in pričakovanemu italijanskemu napadu (od konca tridesetih let naprej), njeno  povezovanje z drugimi antifašističnimi organizacijami, britansko obveščevalno službo, Pinkom Tomažičem in komunisti, tigrovske sabotažne akcije v Avstriji in Italiji. že od začetka pa tudi s slovenskimi primorskimi duhovniki, povezanimi v Zboru svečenikov sv. Pavla.

Ob taki načelni odločitvi bi za simbolno in časovno umestitev novega praznika sicer najbolj naravno prišla v poštev  ustanovitev  organizacije TIGR jeseni 1927, težava pa je v tem, da se celo med neposrednimi udeleženci ustanovnega srečanja na Nanosu omenjajo razni datumi, nekateri pa govorijo kar nasploh o tem dogodku, ki naj bi se dogodil septembra ali oktobra  leta 1927.

O drugi navezavi – na prvi oboroženi odpor  oziroma obeležba prve žrtve (žrtev) in njeni šibki utemeljenosti z zgodovinskimi viri v predlogu SNS smo že govorili.

Po vsej verjetnosti bi kazalo praznik, posvečen tigrovskemu gibanju, smiselno povezati z ustrelitvijo dan prej obsojenih bazoviških junakov 6. septembra 1930 kot prvih  kolektivnih žrtev v neenakem boju proti fašizmu. Ta dogodek lahko simbolično poveže fašistično nasilje, odpor fašizmu in njegove žrtve, ob katerih se je takratna  svobodoljubna Evropa v polni meri zavedla fašistične nevarnosti in nujnosti odločnega ter povezanega boja za njeno izkoreninjenje.

Če pa se zaustavimo še ob pobudnikovi »formuli« za ohranjanje skupnega  števila praznikov in dela prostih dni v Republiki Sloveniji (zaradi uvedbe predlaganega novega praznika), kar naj bi dosegli s črtanjem  2. maja kot sestavnega dela »praznika dela«, gre pri tem za vprašanje drugačnega razmisleka, ki bi ga tudi kazalo posebej obravnavati.

Zgodovinska dejstva v tem zapisu je v imenu Društva TIGR Primorske zbral dr. Savin Jogan, predsednik Društva TIGR Primorske v obdobju 2016 -2020.

Zato menimo, da uvedba 13. maja kot državnega praznika  s tako obrazložitvijo kot jo je podala stranka SNS, nima prave zgodovinske podlage in da predlog ne  ustreza ugotovljenim dejstvom zgodovinske stroke.

 

 

Predsednik društva

Gorazd Humar

V novem letu 2021 si želimo, da bi izboljšane epidemiološke razmere normalizirale delovanje našega društva in da bomo lahko nadaljevali s poslanstvom negovanja spomina na eno najbolj junaških dejanj v slovenski zgodovini, to je spomina na delovanje protifašistične tajne organizacije TIGR v času fašizma.

V letu 2021 bomo poskušali na dostojen način obeležiti 80. obletnico spopada na Mali gori, do katerega je prišlo 13. maja leta 1941. Poleg te naloge nas čaka še veliko drugih. Upamo, da bomo lahko uspešno izpeljali vse zastavljene načrte.

Naj vam novoletni prazniki minejo mirno in z obilico zdravja.

Srečno v letu 2021!

 

Predsedstvo društva

Gorazd Humar

Bernarda Dodič

Siniša Germovšek

Manuela Polanc

Nataša Nardin

 

V torek, 15. decembra 2020, poteka 79 let od ustrelitve obsojencev na drugem tržaškem procesu Viktorja Bobka, Simona Kosa, Ivana Ivančiča, Pinka Tomažiča in Ivana Vadnala. Ob tej priložnosti prireja Združenje partizanov VZPI-ANPI krajšo spominsko svečanost brez prisotnosti publike s polaganjem vencev in krajšim nagovorom ter s prapori.

Posnetek slovesnosti si lahko ogledate na povezavi www.anpits.it in na fb ANPI-VZPI Trieste v poznih popoldanskih urah tega dne.

 

Dušan Kalc

za pokrajinski odbor VZPI-ANPI

Zdravstvene razmere v Sloveniji so onemogočile skupno praznovanje Spominskega dneva Zveze policijskih veteranskih društev Sever, ki ga praznujemo 1. decembra v spomin na aktivnosti organov za notranje zadeve v akciji Sever v letu 1989. Da pa ta praznik ne bo minil neopaženo, so pripravili krajšo virtualno proslavo, na začetku katere je čestitke izrekel tudi predsednik republike, govor pa je pripravil predsednik ZPVD Sever.

 

Slovesnost v Kućibregu

Zaradi koronavirusa je letos odpadla tradicionalna skupna slovesnost borcev iz treh držav Hrvaške, Slovenije in Italije, ki jo vsako leto pripravljamo v Kućibregu v spomin na veliko bitko in hude žrtve v skupnem boju partizanov vseh treh narodnosti Istre proti izredno močnim nemškim enotam v začetku novembra leta 1944.

Delegacija, v kateri so bili župan Mestne občine Koper Aleš Bržan, predsednik ZZB Slovenije Marjan Križman in vodja ZB Koper Vojko Vodopivec, je položila ob spomeniku padlim tovarišem v Kućibregu venec v imenu občin, Zveze borcev, veteranov in Društva TIGR Primorske OE Slovenska Istra.

Delegacije so posamično položile cvetje tudi na grobu v Hrvojih.

V spomin tigrovcem v Slovenski Istri

Ob dnevu spomina na mrtve je Jadranka Šturm Kocjan, vodja OE Slovenska Istra, obiskala spominska obeležja pripadnikov TIGRa in položila nageljček z rožmarinom. V Kopru je obiskala grob tigrovcev Cirila Pelicona in Karla Kocjančiča ter spominsko obeležje na kraju, kjer je bila mučilnica v Semedeli, kjer so mučili tudi bazoviške junake. 

Cvetje je položila še na spominskih ploščah Andreju Žerjulu v Gabrovici, Josipu Agnelettu v Trseku in skupini TIGR v Loparju.

Podarite 0,5 % dohodnine

Dobrodelnost vas nič ne stane. Izpolnite obrazec

Donacija društvu

Prijava na e-novice

O društvu

Društvo je bilo ustanovljeno 21. maja 1994 v Postojni. Društvo TIGR Primorske je rodoljubno društvo. Kot pove daljša različica imena, smo člani zavezani negovanju rodoljubnih tradicij, ki slonijo na izročilu TIGR-a. Prizadevamo si za čim večjo ozaveščenost javnosti o pomenu in vlogi antifašizma na Primorskem med obema vojnama in delovanju TIGR-a: o njegovi dejanski vlogi na Primorskem in njegovem prispevku za priključitev Primorske matični domovini.

Spoznaj društvo

Kontakt

Društvo TIGR

Partizanska 18

6210 Sežana

Slovenija

e-mail: drustvo.tigr@siol.net