Članstvu in javnosti sporočamo , da je umrl dr.Radivoj BOBIČ , Tigrovec , obsojenec na 2.tržaškem procesu , član društva TIGR PRIMORSKE in starosta slovenske ortopedije.Končana je življenjska pot pokončnega človeka , ki je pomembno prispeval k ohranitvi slovenskega naroda v najtežjih trenutkih njegovega boja za preživetje.Tak odnos je imel tudi na strokovnem področju , kjer je kot pomemben člen slovenskega zdravstva postavljal temelje slovenske ortopedije.

Od njega se bomo poslovili v torek 15.3.2016 ob 10.00 uri na Plečnikovih Žalah.

Naj počiva v miru , nam pa bo njegovo delo in odnos vzor pri našem nadaljnem delovanju.V enem svojim pogovoru pred 9 leti 2007 ob 80 obletnici ustanovitve organizacije TIGR je jasno odgovoril "Na nasilje smo odgovorili z nasiljem" in tako jasno potrdil osnovno pravico do obrambe narodovega obstoja.

Miha POGAČAR

Društvo TIGR PRIMORSKE organizira 11.februarja v Postojni v prostorih Inštituta za raziskovanje Krasa, enodnevni posvet z naslovom "ORGANIZACIJA TIGR, ZGODOVINSKA VLOGA ANTIFAŠIZMA NA PRIMORSKEM IN AKTUALNOST SPOROČILA".Pričetek posveta bo ob 9.oo uri s pozdravnim govorom župana Občine POSTOJNA g.Igorja MARENTIČA in predsednika društva TIGR PRIMORSKE dr.Savina JOGANA.

Na obvestilo in vabilo so se odzvali ugledni in priznani slovenski zgodovinarji in druge javne osebnosti:dr.Milica KACIN WOHINZ, dr.Branko MARUŠIČ,dr.Milan PAHOR, dr.Mateja REŽEK, dr.Aleš GABRIČ, dr.Bojan GODEŠA, dr.Nevenka TROHA, dr. Boris MLAKAR, dr.Vida DEŽELAK BARIČ, dr.Darko LIKAR, Andrej JELAČIN in drugi.

Tematski okvir zajema sedanje ocene organizacije TIGR, odzive na zgodovinopisno obravnavo njene vloge in delovanja ter hkrati tudi vlogo in delovanje društva TIGR PRIMORSKE.

Predstavljena tematika bo organizacijsko razdeljena na štiri sklope in sicer:

I.   Obdobje med obema vojnama od ustanovitve organizacije (1924 oz. 1927) do začetka druge svetovne vojne.

II.  Obdobje druge svetovne vojne

III. Povojno obdobje (do ustanovitve društva TIGR)

IV. Društvo TIGR PRIMORSKE sedaj in usmeritev njegovega delovanja v prihodnje

Pričakujemo, da bomo v referatih in razpravah poskušali ugotoviti za katere dogodke , dejavnosti, metode delovanja in vidika povezovanja , lahko ugotovimo, da so v zgodovinopisju prevladale.Poskušali bomo ugotoviti na katerih področjih se mnenja razhajajo ali si celo nasprotujejo in ugotoviti področja, na katerih bo potrebno še sistematično raziskovanje in odkrivanje.

Posebno v IV delu posveta bomo poskušali začrtati , kako naprej.

Glede na vsebino posveta pričakujemo aktivno udeležbo članov društva tako , da bomo skupaj z gosti izoblikovali skupne ocene in tudi usmeritve nadaljnega poslanstva in delovanje društva.

V pričakovaju udeležbe Vas pozdravljam

                                                                                                                     dr.Savin JOGAN

                                                                                                                        Predsednik

 Posnetek Posveta:

Debata o posvetu poteka TUKAJ.

V sredo 6.1.2016 ob 19.30 uri bo v prostorih Knjižnice - Šiška v Ljubljani , ulici komandanta Staneta štev.8 , predstavitev knjige Andreja JELAČINA "Vse moje ljubezni".Vsebino knjige igralca, pisca, direktorja gledališča in filma in predvsem poznanega primorskega kulturnega delavca, bo predstavil dramski igralec Sergej FERRARI.

Poleg navedenih dejavnosti je bil Andrej JELAČIN eden ustanovnih članov društva TIGR , organizator vrste srečanj o tematiki delovanja organizacije TIGR in njenega vodjo vojaškega krila Danila ZELENA in pobudnik postavitve spominskega obeležja v Senožečah.Andrej JELAČIN je neizprosen borec za resnico o delovanju organizacije TIGR in  pomen organizacije za slovensko narodno identiteto.

VABLJENI !!!!

Leto je za nami in pred nami so novi izzivi in nove naloge. Kot člani in članice Društva TIGR PRIMORSKE bomo nadaljevali z aktivnostmi in različnimi oblikami ohranjanja spoštljivega spomina na junaško in hkrati tragično obdobje vznikanja in razvoja tigrovske epopeje. Epopeje, ki je rasla iz primorske stvarnosti, primorske usode in prepletenosti njenih prebivalcev. Vsi se zavedamo, da to ni le priložnost, temveč tudi in predvsem zgodovinski in moralni dolg ohranjanja teh izročil, ki ob pritiskih in izzivih novih oblik postajajo ponovno aktualna.Toliko bolj ker se ponovno pojavljajo neke že videne in preiskušene vsebine in metode nasilja, tlačenja in odrekanja temeljih pravic posameznikom in celih ljudstvom. V tem je aktualnost našega delovanja.

Zato drage prijateljice in prijatelji, tovarišice in tovariši

"S  R  E  Č  N  O  2 0 1 6 "

Vam želiva dr.Savin JOGAN -predsednik društva  in 

Miha POGAČAR    -             tajnik društva 

Člani društva "TIGR PRIMORSKE" odločno protestiramo proti poskusu zažiga knjige dr.Boža REPETA o prvem Predsedniku samostojne slovenske države Milanu KUČANU.To je uprizorilo nekakšno domoljubno društvo.Članom našega društva je v zgodovinskem spominu živo prisotno divjanje fašističnih tolp , ki so požigale slovenske knjige in uničevale knjižnice in slovenska prosvetna in kulturna društva ter šole, izganjale slovenske učitelje in se izživljale nad otroci , ki so spregovorili v svojem materinem jeziku.Enako nam sega spomin na nemško uničevanje slovenskih knjig in ponemčevanje slovenskih otrok v imenu više rase.

Uprimo se zametkom podobnih praks, ki se nakazujejo pred našimi očmi.Ostanimo pokončni in se odločno zopestavimo uničevanju dostojanstva našega naroda, ki je v odločilnih dneh znal ohraniti našo čast in pogoje za človekovo življenje.

"NE KLONIMO !!!"

Predsednik društva

dr.Savin JOGAN

 ANTON STEGEL 16.10.1921 – 26.03.2004

Rodil se je v Orehku pri Postojni. Po končani osnovi šoli v domači vasi se je šel  v Sesljan pri Trstu, kjer sta imela sestrična Mici in njen mož Albin Legiša trgovino, učiti za trgovca. Kmalu po opravljenem vajeništvu je nadaljeval delo v trgovini v Nabrežini in kasneje kot namestnik poslovodje trgovine COOP na Proseku. Tam si je končno opomogel, si kupil  obleko, zelo dobro kolo z menjalnikom Simplex in fotoaparat  Kodak.  To stanje ni trajalo dolgo.

Vojna se je začela in vpoklicali so ga v italijansko vojsko, najprej v Ceseno pri Bologni. . Tam je - kot mnogi drugi -  staknil pljučnico, mumps in ''pleurite bilaterale'', da je bil v bolnici  mesec tri tedne. Takrat so zbirali enote za odhod na Libijsko bojišče in so izločali vse, ki so veljali za nezanesljive in med njimi so izločili tudi njega. Je bil pa zato premeščen v  La Spezio in kasneje v Sarzano, kjer so zbirali enote za odhod na rusko fronto. Odhoda na rusko fronto ga rešila zdravniška komisija na osnovi odpustnega pisma iz bolnice, ki mu je dovoljevalo le služenje v zaledju. Tam je dočakal razpad itlijanske vojske in skupaj z drugimi Slovenci odpotoval domov in se pridružil partizanom: najprej Pivški četi, potem Gradnikovi in nazadnje Kosovelovi brigadi. Decembra istega leta je v Sajovčah trči z Nemci in pri tem ga je nemška bomba rahlo ranila, kroglo pa je odnesel s seboj k počitku. V drugi polovici  januarja je zbolel in se nekaj dni zdravil v bolnici Raven, po njenem razpustu zaradi nemške ofenzive pa je odšel na zdravljenje v Sesljan. Čez par dni so Nemci Sesljan in druge vasi obkolili, pobrali vse moške, tudi njega in bratranca Cvetka Šuca in jih odpeljali v taborišče Neumarkt v Nemčijo ter od tu v delovno taborišče v Kaolinwerk v Schneitenbachu.  Od tam so Anton, Cvetko,  Antončič iz Cerovelj in še en drugi proti koncu marca 1944 zbežali. Gestapovci so jih v Beljaku ujeli in  aretirali in po nekaj obiskanih zaporih in dobih izgovorih odpeljali nazaj, od kjer so zbežali. Od tam pa si je Antona za pomoč pri kmečkih opravilih ''sposodil''Josip Stangel iz vasi Elsenbach blizu mesta Flos. Bil je vdovec, žena mu je pred kratkim umrla, sin padel v nemški vojski v Montecatinu. Ostal je sam s štirimi mladoletnimi otroki. Prav kmalu so sprejeli kot za svojega.  Sledilo je razpadanje Nemčije in pet prijateljev se je 20. aprila 1945 odločilo za pobeg. Gospodar Stangel je pred odhodom poklical Antona, mu dal 100 mark, hrano in ga prosil, da naj obišče grob sina v Montecatiniju, če bo imel priložnost. Med potjo so se ločili in Anton ter Lovrenc sta varno prispela 08.05.1945 v osvobojeni Beljak.

Po prihodu domov je služboval v administraciji jugoslovanske vojske do 21.12.1946, ko je bil demobiliziran in odšel je domov. Po nekaj dneh je dobil odločbo, da se mora javiti na Občinskem odboru v Postojni, kjer je nastopil službo in s kratkim obdobjem na zavarovalnici in Reševalni postaji Postojna služboval do konca delovne dobe na Občini Postojna. Glavni in zadnji del službovanje je bil odgovoren za področje  borcev in invalidov, kjer se je srečal z mnogimi usodami in  zgodbami.

Na svoji službeni poti je končal srednjo šolo in višjo upravno šolo. Ustvaril si je družino in skupaj z družino dom v Postojni.

Življenje v mladosti ga je za marsikaj prikrajšalo, pa je zato po osvoboditvi nekaj od tega nadoknadil :

- že nekaj mesecev po osvoboditvi je sodeloval pri ustanovitvi Letalskega društva v Postojni, Ajdovščini in na Blokah. Takrat so razpolagali z dvema jadrilicama : Vrapca in Vesno,
- sodeloval je pri ustanovitvi modelarskega krožka v spodnjih prostorih kasnejše Glasbene šole Postojna,
- vključil se je v delo občinskega odbora RK ter na osnovnih šolah vodil organizacijo  postaj prve pomoči, ki pa so kasneje po njegovem odhodu zamrle in seveda bil je zagnan krvodajalec,
- Dramsko društvo iz Orehka je z njim v glavni vlogi v Gogoljevi Ženitvi v Celju doseglo drugo mesto med amaterskimi dramskimi skupinami  Slovenija,
- z Mešanim pevskim zborom Postojna je pel na otvoritvi spomenika padlim borcem v Orehku leta 1957,
- sodeloval je pri Ljudski tehniki, foto amaterskem krožku Ljudske tehnike, v društvu gojiteljev malih živali v Logatcu na republiških in tudi na mednarodnih razstavah in
- pri ustanovitvi in pospeševanju Primorskega numizmatičnega društva.

Od vseh društev je največ časa in energije namenil Ribiški družini Postojna. 23 let kot predsednik ali pa častni predsednik. Na njegovo pobudi in pod njegovim vodstvom so zgradili svojo ribiško kočo, ki so jo kasnejše generacije prodale.

Njegova hobi ljubezen pa je bila numizmatika in ob tem je vzljubil tudi zgodovino kovancev in zgodovino nasploh.

Zaradi poti njegovega življenja, usode njegovega očeta in širše družine, službene povezanosti z borci in njihovimi svojci ter čutom za Slovenstvo in pravico ni nobeno naključje, da je zagrizel v odkrivanje resnice o TIGRU. Povedal jo je skupaj s prijateljem tako, kot so jo povedali dokumenti in priče.

Ob koncu svoje življenjske poti se je naučil dela na računalniku in napisal svoj življenjepis, kjer mnogo natančneje popisuje vse navedeno in še mnogo več.

Napisal sin Stojan, dne 05.12.2015

Njegov zapis o delovanju TIGR-a sledi.