Pisati o njem je hvaležna in hkrati zahtevna naloga, saj pomeni povzeti povojno zgodovino kulturnega in političnega gibanja Slovencev v Furlaniji, v kateri je Černo imel vlogo protagonista, je ob njegovem ponedeljkovem jubileju, ki ga žal ne bo, zapisala Jole Namor. Bil je eden od prvih beneških otrok, ki so na pobudo Demokratične fronte Slovencev obiskali slovenske šole v Gorici in zaradi tega je bila družina podvržena hudim pritiskom, njemu pa je domači župnik celo odrekel obhajilo med glavno mašo češ, da je komunist. V resnici se je šolal pri Šolskih sestrah in živel v okolju, v katerem sta bili molitev in obiskovanje verskih obredov obvezni. Očitno pa je tudi med goriško in videmsko škofijo takrat stal berlinski zid. Bil je še dijak, ko je leta 1955 bil med ustanovitelji kulturnega društva Ivan Trinko, prvi tajnik in kasneje kakih deset let predsednik. Točno pred petdesetimi leti je dal pobudo za ustanovitev Centra za kulturne raziskave in njegova zasluga je da so v Bardu začeli zbirati predmete iz domačega kmečkega življenja ter jih tako rešili pred uničujočo močjo potresa. Nastal je etnografski muzej, ki je danes pričevanje preteklosti, a tudi vse bolj atraktivna turistična točka v visoki Terski dolini.
Odšel je velik Slovenec in plemenit človek. Veliko nas je zadolžil. Slava spominu nanj.
Miha Pogačar - tajnik društva