Kot mladenič ni prenesel nasilja oblasti do Slovencev. Povezal se je z D. Ruplom iz Proseka in F. Bidovcem iz Trsta ter prinašal v Komen protifašistični tisk in ostalo literaturo. Po odkritju njegovega delovanja se je preselil v Ljubljano in se povezal z Danilom Zelenom in Tonetom Črnačem ter ostalimi in organiziral ilegalne celice na Krasu in Tržaškem ter drugod po Sloveniji. V svojem delovanju je organiziral prenos slovenske literature in tudi orožja in streliva kot pripravo na oborožen upor. Njegovo delo in delo njegovih tovarišev je bilo skrajno nevarno in predvsem strogo ilegalno. Pri tem se je povezoval tudi z enako mislečimi protifašisti v Italiji in bil leta 1936 podpisnik dogovora med TIGR-om in Komunistično partijo Italije. Zaradi nenehnega iskanja s strani italijanske policije je pogosto menjal bivališča in deloval brez identifikacijskih dokumentov. Kot tak je prepotoval celotno takratno Jugoslavijo, bil v Zagrebu, obiskal Črnača v Makedoniji, bil v Beogradu, kjer se je srečal z Albertom Rejcem, na Jesenicah sodeloval s Ferdom Kravanjo in se na Koroškem povezoval s tamkajšnjimi antifašisti.
Po kapitulaciji Italije je bil vodja obveščevalnega centra pri idrijsko-tolminskem odredu in po reorganizaciji prevzel obveščevalni center IX. Korpusa za Tolminsko. Po vojni je delal v OZNI v Ljubljani, nakar se je demobiliziral in se zaposlil pri Elektro Slovenije Enota Kranj do svoje upokojitve leta 1968. V času zaposlitve pri Elektro podjetju je bil vseskozi aktiven v sindikalni organizaciji in pri kegljaški zvezi Slovenije.
Bil je velik domoljub, ki je pomembno prispeval k delovanju organizacije TIGR, posebno njenemu vojaškemu delu.
Slava spominu in večna hvala za vsa dejanja!
p.s. Na YouTube pa si lahko ogledate tudi dokumentarni film o Justu Godniču. Za ogled kliknite TUKAJ.
