Jadran Sterle, rojen leta 1949, je bil dolgoletni sodelavec RTV Slovenije, filozof, novinar, scenarist in predvsem avtor številnih dokumentarcev o Primorski kulturni dediščini in tudi prevajalec.
Jadran Sterle se je po študiju svetovne književnosti zaposlil na RTV Slovenija in televiziji ostal zvest do konca življenja. Že v študentskih letih se je navduševal za spremembe v razmerju sil in človeški miselnosti, ki se vse preveč spreminja v civilizacijo moči, denarja in izkoriščanja. Del mladostnega življenja je preživel na Kubi in v Mehiki. Deloval je kot član kulturne redakcije RTV Slovenija, kjer je pripravil vrsto odmevnih oddaj. Nadalje je prevzemal osrednje mesto v oddajah o kulturi. Poročal je o kulturnem dogajanju po Evropi in svetu. K temu je vsekakor pripomoglo njegovo aktivno znanje francoščine, italijanščine, angleščine in španščine.
Kmalu je v kulturni redakciji zavzel ustvarjalno mesto v osrednjih kulturnih oddajah kot so bile Kulturne diagonale, Oči kritike, Forum in oddajo Osmi dan. Redno je kot novinar poročal o vseh pomembnih kulturnih dogodkih v Sloveniji in tudi širše. Poleg reportaž, ki jih je pripravljal po vsem svetu je poseben poudarek namenil Primorski in Krasu. Dokumentarec o najstarejšem glasbilu - neandertalčevi piščali in najdba enega najstarejših koles na svetu sta prikazala vso sposobnost Jadrana Sterleta in njegovo veliko spoštovanje zgodovine lastnega naroda. Vse to je v svojih delih profesionalno beležil s ciljem, da se bomo vsi s tem seznanili, znali to ceniti in skozi to krepili samozavest državljank in državljanov Slovenije.
Prvi je na sodoben način prikazal fašistično nasilje nad Primorci ter s tem posegel v zgodovino Primorske.
Primorska in Kras, sta bila njegova posebna ljubezen, kot rojak je zgodbe iz teh krajev interpretiral s posebno subtilnostjo. Korenine slovenskega morja, Kras med obema vojnama, Osvatina, poganski ogenj, Dežela starih Bardov, Šola pod fašizmom, Streli v Bazovici, Primorska himna in ostale oddaje so dela v katerih je prišla njegova navezanost na te kraje ob meji popolnoma do izraza. S prefinjenim občutkom je tkal podobe preteklosti in jim dal doživeto vrednost človeškega bitja in bivanja v prostoru in času.
Njegov občutek za nacionalno pomembne vsebine se je izkazal v oddajah, ki jih je pripravil kot so npr. Kamnita dediščina Krasa, Pastirske hiše na Krasu in je s tem spodbudil zgodovinski spomin, kot nepogrešljiv element kulturnega ozaveščanja v tem delu nepogrešljiv del identitete slovenskega naroda.
Hvala za vse, kar si naredil dragi tovariš in počivaj v miru.
Miha Pogačar, generalni tajnik društva TIGR Primorske