Društvo za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije TIGR Primorske

»V srcu nam raste le ena zavest, da lepše kot vse, je domu biti zvest. Čim silnejše nas tujec zatira, tem močneje se narod upira.«

Spoznajte društvo

V obnovljenih pritličnih prostorih Trgovskega doma v Gorici odslej Narodna in Študijska Knjižnica

 

Pred tem sta skupaj prerezala slovenski in italijanski trak. Slovesnosti so se med drugimi udeležili deželni odbornik Furlanije Julijske krajine za kulturo Gianni Torrenti, konzulka Republike Slovenije v Trstu Eliška Kersnič Žmavc, goriški prefekt Vittorio Zappalorto, poslanka Tamara Blažina, podpredsednik deželnega sveta FJK Igor Gabrovec, goriški župan Ettore Romoli, podpredsednica goriške pokrajine Mara Černic, predsednika krovnih organizacij SKGZ in SSO Rudi Pavšič in Drago Štoka.


Deželni odbornik Furlanije Julijske krajine za finance Francesco Peroni je na uradni slovesnosti predal ključe predsednici NŠK Martini Strain.

Francesco Peroni

»Gre za dejanje, ki ima po eni strani velik simbolni pomen,« je pred mikrofoni novinarjev povedal odbornik Francesco Peroni, »po drugi pa gre tudi za pomembno udejanjenje neke poti in kulturnega cilja. Prvič izvajamo v popolnosti državni zakon iz leta 2001, ki med drugim predvideva povračilo nekaterih nepremičnin slovenske narodne skupnosti. To delamo na najžlahtnejši način, z nudenjem neke kulturne funkcije tej imenitni in prestižni palači, zato da bo njena sporočilnost v dialogu in odprtju idealom miru in sožitja, ki jih vsebuje Evropska Unija.«

Martina Strain:

»Dolgo smo čakali in vendar smo dočakali« je pred našim mikrofonom povedala predsednica upravnega sveta Narodne in študijske knjižnice Martina Strain. »Za našo knjižnico je to res epohalni dogodek, upajmo, da se bodo taki dogodki vrstili še naprej, mislim na Narodni dom v Trstu in na Narodni dom pri Svetem Ivanu. Pričakujemo, da bomo v kratkem doživeli še takih lepih trenutkov.«

Ob tem je predsednica upravnega sveta Narodne in študijske knjižnice Martina Strain odgovorila na nekaj dodatnih vprašanj. Kako in kdaj mislite, da bi lahko steklo delovanje knjižnice v teh prostorih?

»Kar se tiče teh prostorov, ta dvorana je premajhna, da bi mi preselili delovanje knjižnice, zato pričakujemo, da bomo v naslednjih dveh letih imeli na razpolago še dodatne pritlične prostore, kjer bomo preselili celotno delovanje. V bistvu naj bi v tej dvorani imeli eno čitalnico, zlasti podest, ki je v tej dvorani bo ena taka na novo strukturirana čitalnica.«

Ali boste že pred prejetjem ostalih prostorov začeli vsaj prehodno delovati v Trgovskem domu?

»Tukaj bomo v glavnem imeli konference, občne zbore in take zadeve. Seveda premikati knjižnico le delno, se ne splača, tudi stroškovno ne. Zato je treba to storiti enkrat. Konec koncev imamo vse katalogirano, delo bi bilo preveliko.«

Knjižnica bo vsekakor s temi prostori pridobila na zaledju in se bo odpirala v svet...

»To je vizija, ki jo je, kot smo danes slišali, imel že Max Fabiani, ampak mislim, da je to tudi vizija, ki jo moramo imeti vsi mi in naši mladi. Torej okno v svet, okno na najlepšem korzu v Gorici, to se pravi seveda, da se izobražujemo, da študiramo, ampak da gledamo tudi kaj se dogaja navzven.«

Walter Bandelj:

»Gre za velik dan, žal je minilo že veliko let, kar 10 let, da smo ga dočakali,« nam je povedal goriški predsednik SSO-ja Walter Bandelj. »Če sedaj pomislimo, kaj pomeni Trgovski dom za našo Gorico, smo lahko zadovoljni, seveda so v tem trenutku prostori še majhni, mislim pa da se bodo v bodoče lahko povečali, da bo postal Trgovski dom za naša društva in organizacije pomembno stičišče. Stoji v središču mesta, kar mislim, da je izredno pomembno za našo vidljivost, za naše delovanje, zato mislim, da je za našo narodno skupnost v Italiji odlično izhodišče. Potrebnih je bilo res veliko let, že sam zakon pove: 2001. Torej je samo od zakona, v katerem je bilo povračilo zapisano, minilo trinajst let, poleg seveda vseh ostalih prejšnjih desetletij, v katerih je bilo treba vlagati veliko truda, zlasti obe krovni organizacij in vsi tisti, ki so si zato prizadevali.«

Livio Semolič:

»Gre za velikansko zadoščenje,« je bil mnenja goriški predsednik SKGZ-ja Livio Semolič, ki je projektu sledil od leta 2001, ko je bil še tajnik Miloša Budina. »Po desetih in več letih naprezanja, neverjetnih težav, zapletov, smo danes končno vstopili uradno in formalno v Trgovski dom in s tem dokazali, da marsikaj uspemo uresničiti, kljub velikim težavam, ampak s trmo in vztrajnostjo lahko na koncu dosežemo tudi velike rezultate.«

Goriški predsednik SKGZ-ja Livio Semolič je odgovoril na še nekaj dodatnih vprašanj. Kdaj ste si leta 2001 mislili, da bo prišel ta dan?

»Pričakovali smo si, da se bo to zgodilo veliko prej, sam zaščitni zakon pa je moral upoštevati številne občutljivosti in številne zahteve oz. potrebe in nenazadnje potrebe ustanov, mislim na italijansko finančno ministrstvo, ki je domovalo in še domuje v teh prostorih. Tako da je bila ta postopnost večkrat tudi razlog za marsikaterega funkcionarja in birokrata, da je nalašč zaustavljal ta proces.«

Manjka pa še drugi del stavbe, torej bo treba vložiti še nekaj truda...

»Seveda, dejansko smo se 8 let trudili, da pridobimo prostore, ki jih je nato dežela v samo enem letu ali letu pa pol obnovila. To pomeni, da celoten birokratski postopek je bil mučen, dolg in naporen, konkretnega dela za obnovo na koncu pa je bilo zelo malo. Iz izkušenj, ki sem si jih pridobil v vseh teh letih upam da bo drugi del veliko lažji in da bomo v tem imeli veliko oporo tudi s strani deželne uprave.«

  Prispevek je bil objavljena na www.slomedia.it, 10. 1. 2014

Podarite 0,5 % dohodnine

Dobrodelnost vas nič ne stane. Izpolnite obrazec

Donacija društvu

Prijava na e-novice

Prijava za člane

O društvu

Društvo je bilo ustanovljeno 21. maja 1994 v Postojni. Društvo TIGR Primorske je rodoljubno društvo. Kot pove daljša različica imena, smo člani zavezani negovanju rodoljubnih tradicij, ki slonijo na izročilu TIGR-a. Prizadevamo si za čim večjo ozaveščenost javnosti o pomenu in vlogi antifašizma na Primorskem med obema vojnama in delovanju TIGR-a: o njegovi dejanski vlogi na Primorskem in njegovem prispevku za priključitev Primorske matični domovini.

Spoznaj društvo

Kontakt

Društvo TIGR

Partizanska 18

6210 Sežana

Slovenija

e-mail: drustvo.tigr@siol.net