Beograd so bombardirali nemški nacisti!
Jaz pa sem, lahko rečem, imel drugi rojstni dan.
Že prvega dne bombardiranja je bila porušena tudi hiša v kateri smo imeli trgovino.
Tako sta moja starša najprej izgubila vse, ko sta zbežala pred italijanskimi fašisti in 6.4.1941 znova zaradi bombardiranja nacistov!
In ta datum si danes nekdo drzne izbrati za datum postavitve spomenika pobitih nacističnih kolaborantov v drugi svetovni vojni? Če so takrat prodali svoj narod, svoj ponos in svojo identiteto, morajo to početi tudi danes? Jih zgodovina ni prav ničesar naučila? So to res tako prodane duše, da jim je popolnoma vseeno, če bodo tako prodali svoj narod, ki bo izginil, in svojo državo, komaj pridobljeno?!
Najbolj žalostno pa je, da se enako pogubno obnaša skoraj vsa politična 'elita'.
Pasivnost predsednika republike glede usodnih dogajanj je zasenčena z njegovimi populističnimi nastopi na vsakršnih dogajanjih. Najvidnejše člane političnih strank kljub resni politični krizi in katastrofalnem gospodarskem stanju v državi zanimajo le volitve v parlament evropske skupnosti: od Lukšiča, voditelja najbolj leve stranke, kateremu so popolnoma neznani interesi levice, preko Šoltesa, voditelja novoustanovljene stranke in Mencingerja, ki je našel svojo nišo v kandidaturi stranke PS, do Zvera, Peterleta in Kacina. Zanima jih le sanjska služba z visoko plačo in še večjimi privilegiji, kaj bo z njihovo državo pa jim je prav malo mar. Saj oni bodo, ko bo država popolnoma propadla, v Bruslju in ne bodo nič krivi!
In prav nič ne skrbi, kaj bo s to državo in njenimi prebivalci niti tistih, ki ostajajo na svojih dobro plačanih političnih položajih doma. Nasprotno, očitno je, da je njihov edini cilj zadržati zaposlitev v državni službi za vsako ceno in čim dlje, saj tudi če gre vse h hudiču bodo - tako oni kot njihovi otroci - preskrbljeni, kje in pod kom, jim je pa tako ali tako vseeno!
Posebna zgodba so tajkuni in Slovensko sodstvo. Tranzicija (le kdo si jo je izmislil na način, na katerega je bila izvršena?) je z zaprtima obema očesoma, tako sodstva kot organov pregona, dovolila obogatitev nekaj deset posameznikov, uničila pa večino do leta 1990 uspešne industrije. Kar je pa še hujše, pahnila je v revščino na tisoče in tisoče Slovenskih družin! Tisoče in tisoče ljudi je ostalo brez dela. Nekaj desetin ljudi pa je obogatelo - pa ne s svojim delom, temveč z grabežem skupnega premoženja in vsemogočimi mahinacijami, ki so večinoma ilegalne. In kaj so do sedaj naredili sodstvo in organi pregona? Skoraj nič! Res, skoraj nič! Ljudje so celo prepričani, da gredo z roko v roki s tajkuni. Kako je sicer mogoče, da je nekdo, ki na primer ukrade nekaj v trgovini takoj zaprt, nekdo, ki pa pokrade milijone ali pa jih zaradi neznanja ali malomarnosti zapravi ali izgubi, pa se lahko prosto sprehaja ali pa celo z nasvetom istih izgine in ne odsedi prisojene mu kazni?! Kako to, da lahko tako težke kraje, kot je bila orožarska afera, zastarajo?
In še marsikatera temu podobna afera?
Kaj in kdo vodi Jankoviča? Je bilo njegovo ravnanje na kongresu PS modro? Ali pa želi na ta način zgolj pridobiti imuniteto pred vsemi obtožbami? Kaj sledi? Bomo ponovno v krempljih Janeza Janše in njegove domobranske soldateske in rimskokatoliških izmečkov? Vsi imajo skupno samo eno: poslužujejo se vseh mogočih potez in ravnanj le za lastno rit in popolnoma nič drugega jih ne zanima!
In kaj je to: umor ali samomor?
Pri vsem tem pa imamo tudi tako dobre 'prijatelje' kot je njegova ekscelenca ameriški ambasador Mussomeli, ki za naše dobro postavi spominsko ploščo na svoji ambasadi v spomin na vse žrtve totalitarnih režimov. To bi človek še sprejel, če bi gospod Mussomeli na plošči napisal tudi: vsem pobitim indijancem, žrtvam korejske, vietnamske, afganistanske, iraške in on prav dobro ve katerih še vojn, ki so jih imele Združene države Amerike po drugi svetovni vojni!
Vse ostalo, kar mu gre, pa so gospodu ambasadorju napisali že drugi.
Kaj bo s tabo Slovenija?
Zlatan Čok