Knjiga o času, ko se je v naši deželi nehalo peti

Tržaški pisatelj Boris Pahor je kmalu po ustrelitvi štirih bazoviških junakov 6. septembra 1930 v časopisu Slovenec pod psevdonimom Kraševec zapisal: Po ustrelitvi štirih se v naši deželi ne poje več. S temi besedami je italijanski pisatelj in filozof Adriano Sofri pospremil predstavitev italijanskega prevoda knjige tržaškega zgodovinarja Milana Pahorja z naslovom Tajna organizacija BORBA, 1927 – 1930 (L' organizzazione antifascista BORBA, 1927 – 1930). Knjiga je bila na tiskovni konferenci prvič predstavljena v petek 17. decembra 2021 v tržaškem Novinarskem krožku. Knjigo je izdala Založba tržaškega tiska – ZTT.

Adriano Sofri, ki je napisal  h knjigi spremno besedo, je uvodoma na tiskovni konferenci poudaril, da je z ustrelitvijo bazoviških junakov hotel Mussolini  dati ne samo slovenskim upornikom ampak tudi vsem Slovencem živečim v Italiji  eksemplarično lekcijo kaj se zgodi tistim, ki se uprejo njegovi državi. Vendar je ta lekcija rodila še večji upor in res se je na Primorskem po prvem tržaškem procesu  leta 1930 med Slovenci nehalo peti, kot je to zapisal Boris Pahor. Adriano Sofri, znan tudi kot pisec knjige o uboju italijanskega učitelja Sottosantija v Vrhpolju pri Vipavi 4. oktobra leta 1930, je poudaril pomembnost izida knjige v italijanskem jeziku, kajti knjiga bo po njegovem zagotovo pripomogla k boljšemu razumevanju italijanskega bralstva celotnega obdobja fašizma med obema vojnama, ki je usodno zarezal v odnose med obema narodoma, italijanskim in slovenskim.

Zgodovinar Štefan Čok, ki je sodeloval pri nastanku tako slovenskega kot italijanskega izvoda knjige, je poudaril, da je najnovejša  knjiga Milana Pahorja veliko več kot le navaden prevod slovenskega izvoda. Italijanska različica knjige o Borbi je bogatejša od slovenske različice, saj vsebuje še avtorjev zapis o obdobju po letu 1930, ko je tajna organizacija Borba razpadla in se zlila v protifašistično organizacijo TIGR. S tem vsebinskim dodatkom daje italijanska različica knjige dodaten vpogled v daljše obdobje protifašističnega boja vse do leta 1941. Štefan Čok je še posebej poudaril, da sta obe inačici knjige namenjeni boljšemu medsebojnemu razumevanju v obmejnem in tudi širšem prostoru ter da bosta obe knjigi pripomogli k razširitvi poznavanja medsebojne zgodovine.

Avtor Milan Pahor je poudaril, da se zaradi razmeroma kratkotrajnega delovanja organizacije Borba o njej govori relativno malo, saj je delovala skozi časovno precej krajše časovno obdobje kot sta delovali organizacija TIGR ali Osvobodilna fronta – OF. Po Pahorjevem prepričanju in poznavanju dogodkov pa brez organizacije Borba ne bi kasneje prišlo do tako močne mobilizacije pripadnikov tako organizacije TIGR kot OF. Kljub kratkosti delovanja organizacije Borba pa spomin nanjo, kot pravi Pahor, ni zbledel. Najboljši dokaz za to je množica ljudi, ki se vsako leto septembra zgrne na bazoviško gmajno, da proslavi spomin na štiri bazoviške junake.

Tržaški pesnik Ace Mermolja je v pogovoru po predstavitvi knjige poudaril pomen prevoda knjige v italijanski jezik in avtorja Milana Pahorja imenoval za varuha našega spomina, saj je po njegovem mnenju knjiga dosegla pravi namen posebej še v občutljivem obmejnem prostoru obremenjenim s številnimi tragičnimi dogodki.

Knjiga Milana Pahorja o Borbi v italijanskem prevodu ni slučajno izšla prav ob 80. obletnici drugega tržaškega procesa. Zgodovinar Milan Pahor je tako na najbolj časten način obudil spomin na dogodke, ki so se zgodili v času vse do decembra 1941 in se zaključili s kazensko  ustrelitvijo peterice na openskem strelišču 15. decembra 1941 in na številne sodne obsodbe v skupnem trajanju skoraj enega tisočletja.

Prevod knjige BORBA v italijanski jezik je sofinansiralo tudi Društvo TIGR Primorske.

 

Zapisal: Gorazd Humar

Fotografije s predstavitve knjige tukaj. 

 

Kontakt

Društvo TIGR Primorske, Partizanska 18, 6210 Sežana, Slovenija, 

e-mail: drustvo.tigr@siol.net