Na državni praznik Dan upora proti okupatorju je v organizaciji Območnega združenja za vrednote borcev NOB Ajdovščina potekala na Nanosu proslava v spomin na znamenito nanoško bitko med primorskimi partizani in italijansko okupatorsko vojsko, do katere je prišlo pred 80 leti na samem Nanosu.
Pred veliko množico obiskovalcev prireditve, bilo jih je skoraj 800 po podatkih organizatorja, je bil slovesno obujen spomin na to veličastno bitko, prvo večjo bitko primorskih partizanov z italijanskim okupatorjem. To je bila bitka, ki je imela izjemen pomen za razvoj nadaljnjega partizanskega gibanja na celem primorskem ozemlju. Ob tej priliki je bila tudi odkrita spominska plošča na lovskem domu pri Abramu z imeni sedmih padlih borcev in devetih ujetih borcev, ki so jih kasneje usmrtili v Rimu.
Slavnostni govornik je bil zgodovinar, član predsedstva ZZB NOB Slovenije in novoizvoljeni poslanec Državnega zbora dr. Martin Premk, ki je slikovito poudaril pomen Osvobodilne fronte slovenskega ljudstva, ki se je z ustanovitvijo protiimperialistične fronte v Vidmarjevi vili 26. aprila 1941 organizirano spopadla z vsemi okupatorji slovenskega ozemlja. Poudaril je, da na nedavni državni proslavi dne 27. 4. 2022 na Mali gori beseda Osvobodilna fronta ni bila niti enkrat omenjena, ne glede na dejstvo, da je prav OF začela graditi slovensko državo in slovenski narod.
Predsednik Območnega združenja za vrednote borcev NOB Ajdovščina – Vipava Božo Novak je podrobno opisal potek nanoške bitke in dogodke po njej z usmrtitvijo ujetih borcev v Rimu.
Prisotne je v pozdravnem govoru nagovoril tudi predsednik Društva TIGR Primorske Gorazd Humar in povedal, da ima gora Nanos poseben status med Primorci, saj je na Nanosu bila leta 1927 ustanovljena tajna protifašistična organizacija TIGR, katere delovanje je kmalu zajelo celo Primorsko. Zato bo Društvo TIGR Primorske letos slovesno obeležilo 95. obletnico ustanovitve organizacije TIGR. Predsednik Društva TIGR Primorske je še poudaril, da bi moral Nanos postati simbol primorskega uporništva, saj simbolizira bolj kot katerikoli drugi kraj primorsko uporništvo tako z nastankom organizacije TIGR, razvojem partizanskega boja in tudi z dogodki v osamosvojitveni vojni leta 1991.
Avtor fotografij: Dušan Jež
Pozdravni govor Gorazda Humarja ob 80. obletnici nanoške bitke in ob Dnevu upora proti okupatorju
Nanos – pri Abramu, 27. april 2022
Spoštovani, spoštovani vsi,
želim vas pozdraviti v imenu Društva TIGR Primorske in vam čestitam k današnjemu prazniku, ob katerem se spominjamo junaških dogodkov primorskega naroda izpred 80 let. V Društvu TIGR Primorske negujemo predvsem spomin na tigrovsko gibanje, tisto antifašistično gibanje, ki je zavzelo celo Primorsko z nastopom italijanskega fašizma, to je tisti del teritorija Primorske, ki je leta 1920 po krivični rapalski pogodbi pripadel Italiji. Požig Narodnega doma v Trstu 13.7.1920, ustrelitev bazoviških junakov 6. septembra 1930, Gentilejeva šolska reforma, ki je vzela slovenski jezik iz šol, predstavljajo le nekaj ključnih razlogov, zakaj je na Primorskem nastala tako razvejana domoljubna in protifašistična organizacija kot je bil TIGR. Združeval je ljudi vseh političnih prepričanj, od komunistov do krščanskih socialistov in drugih. Njihov skupni imenovalec je bil boj proti fašizmu.
Zato je prav, da se na tem mestu spomnim vipavskega tigrovca in pesnika Draga Bajca, ki je umrl prezgodnje smrti. V Društvu TIGR Primorske mu bomo letos posvetili novo knjižno izdajo, ki bo njegovo življenje in delo osvetlila s povsem novimi odkritji o njegovih literarnih delih ter zapisih, med katerimi najbolj izstopa Bajčev zapis z naslovom Deset zapovedi za rekrute, zaradi katerega je bil Drago Bajc zaprt, zaradi objave tega teksta v humorističnem časopisu Čuk na palci pa je njegov urednik France Bevk v zaporu odsedel polne 4 mesece, številka pa je bila zaplenjena in časopis je s to objavo prenehal izhajati.
In še nekaj besed o Nanosu, kjer smo sedaj. Prav tu na Nanosu je bila septembra leta 1927 ustanovljena protifašistična organizacija TIGR. Letos bomo slavnostno obeležili 95 let njenega nastanka. Vendar Nanos ni samo sveta gora tigrovcev. Z bitko na Nanosu aprila 1942, katere 80. obletnico obeležujemo danes, je dobil Nanos še dodaten pomen. To je bila bitka, ki je odločilno vplivala na nadaljnji potek partizanskega oboroženega odpora na Primorskem in dvignila samozavest primorskega ljudstva v boju proti okupatorju ter mu dala odločno vedeti, da je premagljiv.
Zato sem že večkrat rekel, da je Nanos gora, ki morda najbolj simbolizira primorski upor proti fašizmu in nacizmu. Je neke vrste simbolna sveta gora uporništva tako tigrovcev in kasneje partizanov. Menim, da ni kraja na Primorskem, ki bi obe zgodovinsko pomembni komponenti primorskega upora bolj povezal kot Nanos. Upravičeno bi zato Nanos lahko dobil status gore, ki bi postala trajni spomenik primorskega protifašističnega uporništva.
Oboje – in tigrovski boj in partizanski boj sta po končani 2. svetovni vojni dobila svoj končni epilog, ki je skoraj v celoti uresničil osnovne cilje obeh odporništev. Leta 1947 je bila Primorska na osnovi Pariškega mirovnega sporazuma priključena k takratni Jugoslaviji in letos bomo obeležili tudi 75. obletnico tega zgodovinskega dogodka.
Še dve besedi bi rad povedal o včerajšnji sramotni državni proslavi ob Dnevu upora proti okupatorju na Mali gori pri Ribnici, na kateri se je zbralo 20 krat manj ljudi kot danes tukaj na Nanosu. Že lansko leto je na isti dan in na isti lokaciji prišlo do potvarjanja in zlorabe zgodovinskih podatkov in dejstev o tem kdo je prvi pričel z uporom v okupirani Sloveniji aprila 1941. Tako Društvo TIGR Primorske kot vse ostale veteranske organizacije smo odpovedali sodelovanje na tej državni proslavi, ker je edini namen te proslave potvarjati zgodovino in jo na novo poustvarjati. Kaj o takih potvarjanjih zgodovine menijo državljani, so najbolje jasno in odločno kot volilci povedali na nedavnih nedeljskih volitvah.
Prihodnost lahko gradimo le na razčiščenih temeljih zgodovine in na spoštovanju primorskega protifašističnega boja, tako tigrovskega, partizanskega in tudi osamosvojitvenega leta 1991. Brez pravega spomina ni prave prihodnosti. In zato smo danes tukaj.
Naj živi spomin na primorsko uporništvo, naj živita 27. april in naj živi 1. maj kot praznik dela in svobode tudi.