Poslovil se je Boris Pahor, Tržačan, Primorec in predvsem ponosni Slovenec. Bil je glas in vest primorskega človeka, posebej glas tistih Primorcev, ki so z vso težo občutili fašistično nasilje vse od konca prve svetovne vojne pa do konca druge svetovne vojne. Bil je zagotovo edini človek, ki je videl kot sedemletni deček 13. julija 1920 goreti narodni dom v Trstu in ki je hkrati dočakal njegovo vrnitev v roke Slovencev. Izdan od izdajalske slovenske roke je preživel strahote več nemških taborišč in jih uporno preživel. Upornik je ostal tudi kasneje, po drugi svetovni vojni, ko mu je bilo več časa prepovedano priti v Jugoslavijo.
Ne da se ne povezati njegovega obsežnega literarnega dela prežetega z globokim humanizmom brez vpliva intelektualca iz Lokavca pri Ajdovščini dr. Evgena Bavčarja, ki je zelo pripomogel k večji mednarodni prepoznavnosti pisatelja Borisa Pahorja. Oba, tako pisatelj Boris Pahor in dr. Evgen Bavčar, sta prejemnika najvišjih priznanj francoske države Legion d' honneur.
Leta 1995, le leto po ustanovitvi Društva TIGR Primorske, je delegacija društva, v kateri je bil tudi tedanji sekretar društva Lucijan Pelicon, obiskala Borisa Pahorja na njegovem domu v Trstu. Boris Pahor je delegaciji Društva TIGR Primorske takrat dal polno podporo pri delu novoustanovljenega društva s priporočilom o trajnem negovanju spomina na tigrovsko protifašistično gibanje na Primorskem.
V Društvu TIGR Primorske smo z Borisom Pahorjem izgubili velikega vzornika in tudi prijatelja. Njegova sporočila o miru in družbeni pravičnosti ostajajo univerzalna in brezčasovna vrednota.
Predsednik Društva TIGR Primorske
Gorazd Humar
Cenjen in dragi Prijatelj. Ob vsem materialnem srečanju s skrivnostjo smrti, mislim na vašega tržaško-kraškega rojaka Srečka Kosovela, ki pravi, da smrti ni, ampak, da je samo globoka tišina. S spoštovanjem govorim v to tišino, ki ste jo skozi desetletja srečevali, ko je z raznimi od fašizma, nacizma in komunizma ogrožala vašo človeško, slovensko besedo. Kot grški Odisej – patriot ste se dali privezati ob jambor svobode, da vas niso pretentale sirene različnih ideologij. Desetletja je morala vaša jadrnica čakati na sidrišču pred vašim rojstnim Trstom. Kot grški popotnik ste šele v poznih letih dobili pravico do vplutja v vašo ponotranjeno Itako. Iz zubljev, grmade v pristanu ste ustvarili umetniško, literarno in človeško luč, ki nam je svetila skozi najtemnejše kraje dvajsetega stoletja. Še danes mi je v čast, da sem spoznal enega teh krajev v vaši plemeniti družbi v Struthofu v Alzaciji. Bili ste vztrajen čuvaj te ponotranjene luči, upanja, slovenskega aktivnega hrepenenja. V vaši literaturi ste uvajali modrost dialoga, tolerance in svetovljanstva. Vaša literatura je estetsko in etično premagovala grožnjo nečesa in povzdigovala eksistenčne vrednote človeškega bitja. Želim vam, da vas bi grška boginja Mnemozina še naprej spremljala v srcih vaših bralcev in prijateljev, da bomo lažje ponotranjili vašo besedo, vero v odrešujočo lepoto in enkratnost človeške eksistence, kakršna je vila vaša.
Evgen Bavčar
Boris Pahor v taborišču Struthof. Avtor fotografije je Evgen Bavčar.