Društvo za negovanje rodoljubnih tradicij
organizacije TIGR Primorske

  

   

2. Dušan Jež se je iz Območne enote za Slovensko Istro 6. septembra 2022 udeležil  ob 6:43 uri slovesnosti na bazoviški gmajni.

3. Jadranka Šturm Kocjan se je 6. septembra 2022 v imenu Društva TIGR Primorske udeležila svečanosti ob grobu bazoviških junakov na pokopališču pri Sv. Ani v Trstu. Prisoten je bil tudi praporščak Bojan Orešnik.

                                                                                                                                                                                                                                            

Spoštovane gospe, spoštovani gospodje, cenjeni obiskovalci. 

Nocojšnji recital je posvečen 92. obletnici ustrelitve bazoviških junakov, ki so padli pod fašističnimi streli 56 strelcev, črnosrajčnikov, na bazoviški gmajni 6. septembra 1930 ob 6:43 uri.

Na podlagi sodbe italijanskega fašističnega  posebnega sodišča  so bili na prvem tržaškem procesu, ki je bil med 1. in 5. septembrom 1930 , na smrt obsojeni štirje člani tajne organizacije Borba. Ferdo Bidovec, 22 let, Zvonimir Miloš, 27 let, Franjo Marušič, 24 let in Alojz Valenčič, 34 let.

Štirje obsojenci so vse do zadnjega ohranili mirno kri in odklonili, da bi jim pred smrtjo zavezali oči ter celo na poziv enega od njih »fantje zakličimo » , vzkliknili »živela Jugoslavija«.

Obsodba je govorila o protidržavnih naklepih, o vrsti terorističnih dejanj, o »podlem načrtu« za atentat na načelnika vlade in » enem najboljših predstavnikov hrvaškega naroda« Ante Paveliču, ki je pribežal v Italijo in je že bil v službi fašistične vlade. Sodnike je so najbolj razbesneli stiki med Slovenci in antifašistično Italijo, pa tudi ponosno vedenje obsojencev. Kljub dolgotrajnim zasliševanjem in mučenjem, tudi v koprskih zaporih oziroma v mučilnici v Semedeli, so proces in obsodbo, kot je pisal Il Piccolo,  sprejeli navidezno neprizadeti, »ne da bi trenili z očesom« in celo s smehljajem.

 

Večer pa posvečamo tudi 95. obletnici ustanovitve gibanja TIGR in Tajne organizacije Borba, katere člani so bili bazoviški junaki.

 

Z Rapalsko pogodbo, ki je Kraljevini Italiji priključila tretjino slovenskega etničnega ozemlja in 320 000 Slovencev, sta se kmalu začela raznarodovanje in poitalijančevanje. Ob požigih kulturnih domov in prepovedi delovanja Slovenskih kulturnih društev, so se mladinci 24. septembra 1922 organizirali v Zvezo mladinskih društev, ki je nato postala temelj razvoja BORBE ali tržaškega dela TIGRa.  V boju proti raznarodovalni politiki fašističnega režima v Julijski krajini in z namenom, da se okupirana slovanska naroda, Slovenci in Hrvati v Italiji, povežeta v boju proti fašizmu na Primorskem in v Istri, se je skupina primorskih Slovencev: Zorko Jelinčič, Dorče Sardoč, Jože Dekleva, Albert Rejec, Andrej Šavli in Jože Vadnjal, sestala na Nanosu sredi septembra 1927 in tako postavila temelje organizacije TIGR (navdih za ime so dobili pri glasilu istrskih dijakov, ki je izhajalo v Karlovcu pod naslovom TIMOR, kar je pomenilo Tužnu Istru moraju osloboditi rodjaci). Sestanek je bil neformalen. Zaradi konspiracije niso pisali zapisnika. Kmalu nato so se v Trstu sestali Fran Marušič, Vekoslav Španger, Zvonimir Miloš in Drago Žerjal. Na sestanku so bila sprejeta pravila tajne organizacije BORBA, ki se je povezovala in delovala z organizacijo TIGR.

Obe organizaciji sta delovali po načelu trojk. Med seboj so se poznali le člani trojke in le vodilni v skupini je imel stike z naslednjo trojko oziroma z vodstvom. Trojke so se nato povezovale v celice, sektorje in srenje. Člani akcijskih trojk so se identificirali z osebnim dokumentom, na katerem je bila na skrivnem, točno dogovorjenem mestu, zapisana številka 4, ki je pomenila štiri črke TIGR.

Izvajali so različne akcije. Požigali so poitalijančene šole, vrtce, uničevali skladišča orožja italijanske vojske. Zgledovali so se po fašističnih skvadristih, ki so enake napade izvajali nad delavskimi in slovenskimi društvi, šolami, in domovi. Spomnimo se samo požiga Narodnega doma v Trstu.

 

Organizacijo TIGR so italijanske oblasti odkrile šele po atentatu na uredništvo tržaškega časopisa Il Popolo di Trieste in obtoženim, kot že rečeno, so sodili na posebnem sodišču za varnost države v Trstu.

Bazovica je simbol nasprotovanja in upora proti fašističnemu režimu in ideologiji. Bazoviški junaki so junaki svobodne Evrope, zgrajene na temeljih protifašizma in so začetniki množičnega protifašističnega upora v Evropi. Ti mladi so imeli pogum in so razumeli, da je pomembno, da se odzovejo in uprejo.

Se danes dovolj zavedamo pomena njihovih dejanj? Kako so vplivala na svobodo slovenskega naroda, na nastanek naše države, na demokratičnost, solidarnost, enakost in pravičnost, na državljanske vrednote, ki so edina podlaga in upanje za civilizacijski napredek človeštva.

Razumeti posledice tržaškega procesa pomeni razumeti smisel protifašističnega upora in nove Evrope. To je pomembno tudi danes, ko fašizem še obstaja in tudi Italija, ki je tik pred volitvami je še daleč od defašizacije, saj je ena od favoritinj za zmago voditeljica skrajne desnice, ki ima do slovenske narodne skupnosti izrazito negativen odnos. Zato je treba podpirati zagovornike dediščine TIGR in BORBE.

 Fašizem napaja globoko soglasje, ki temelji na predsodkih in stereotipih, izključevanju in neenakosti. A ni dovolj, da ga samo obsojamo, treba je ohranjati in krepiti protifašistično zavezo, zato tudi nocojšnji dogodek ni le spominsko – kulturni, temveč želi prispevati k etičnosti in zavednosti vseh nas ter dostojanstveni prihodnosti. Boriti se moramo proti revizionizmu zgodovine in poveličevanju poražencev druge svetovne vojne.

Dobra novica je, da je Zavod za varstvo kulturne dediščine Furlanije Julijske krajine bazoviški spomenik uvrstil na seznam kulturne dediščine, kar pomeni, da je zaščiten in zavarovan. Še vedno pa so aktualna prizadevanja za rehabilitacijo bazoviških junakov, ki jih Italija ima za teroriste.

 

Vsem sodelujočim se za sodelovanje najlepše zahvaljujem.

Smrt fašizmu - svoboda narodu.

Koper, 5. septembra 2022