Društvo za negovanje rodoljubnih tradicij
organizacije TIGR Primorske



Primorci kot prvi protifašisti v Evropi  -  Evropski parlament v Bruslju, 23. januarja 2024 

Prispevki tukaj.

Slovesnost na strelišču pri Opčinah 18. 12. 2022

V nedeljo, 18. 12. 2022, je bila na strelišču pri Opčinah spominska svečanost ob 81 - letnici usmrtitve obsojencev na 2. tržaškem procesu: Pinka Tomažiča, Viktorja Bobka, Simona Kosa, Ivana Ivančiča in Ivana Vadnala. Slavnostna govorka je bila senatorka Tatjana Rojc, njej govor objavljamo spodaj. 

Kulturni program so sestavljali: Tržaški partizanski pevski zbor »Pinko Tomažič« pod vodstvom Pije Cah, združena moška pevska zbora »Tabor« in »Stane Malič« iz Opčin pod vodstvom Davida Žerjala. Ob spomeniku so stali praporščaki in taborniki. Bruna Olenik in Miran Dolhar sta v imenu Društva TIGR Primorske ob spomenik položila venec.

Slovesnost na strelišču pri Opčinah 18. 12. 2022

Slovesnost na strelišču pri Opčinah 18. 12. 2022

Slovesnost na strelišču pri Opčinah 18. 12. 2022


GOVOR senatorke Tatjane Rojc na slovesnosti, 18. 12. 2022. 

OPENSKO STRELIŠĆE OB OBLETNICI USMRTITVE JUNAKOV 2.TRŽAŠKEGA PROCESA

18. decembra 2022

 (...)

in če vsakdo od vseh srca na dlan bi dal,

da človek bi človeka prepoznal, takrat bi v hipu

stari svet propal...«

 

Spoštovani  sorodniki  obsojencev     Drugega   tržaškega   procesa, spoštovano občestvo, dragi tovariši in prijatelji!

 Ta čas, ko je pred nami zakonodajna doba, za Slovence v Italiji vse prej kot enostavna, je čas za razmislek. Tudi za razmislek o skorajda ohlapni zavesti, ki nima več socialne čvrstosti, ponosa pripadnosti in vere v nov svet. Zato so verzi Karla Destovnika Kajuha kakor prošnja ali zavest, da nič ni več take, kakor bi moralo biti. Kakor smo verjeli, da bo. Nikoli si ne bi mogli predstavljati, da bodo pred nami leta, ko bo v Italiji treba bedeti nad Ustavo, ki se je rodila iz upora, iz antifašizma. In nas upor proti nasilju je konkretno dobil svoje izhodišče 13.julija 1920.

 Škvadrist in fašist Francesco Giunta, vodja požiga Narodnega doma in strašne noči, ki mu je sledila, je temeljito opisal požig in zaključil svoj spomin z besedami: "Iz Trsta, očiščenega z železom in ognjem, je začela nacionalna epopeja fašizma."

In zgodovinar Renzo de Felice pravi, kako predstavlja prav ta požig ,,pravi krst organiziranega škvadrizma."

 In se je začelo: skrunitev naših nagrobnih spomenikov, prepoved rabe slovenskega jezika, ukinitev vseh kulturnih, športnih, prosvetnih dejavnosti, poskus prepovedi rabe slovenščine celo v cerkvah, prepoved tiskane slovenske besede. Fašistična taborišča, še danes skoraj nepoznana. Masovni beg antifašistov in intelektualcev v tedanjo monarhijo Jugoslavijo. Tisti QUI SI PARLA SOLO ITALIANO. In ricinusovo olje, pretepanja, mučenja.

 Začetek primorske epopeje je naznanjal strahote, kakršnih si ne bi mogli pričakovati: Mussolinijevega Tribunale speciale za obrambo države niso sestavljali pravniki, temveč veljaki v črnih srajcah. In se je v Trst preselil dvakrat. Prvič leta 1930 z obsodbo štirih Bazoviških junakov, drugič leta 1941, ko je bilo na tern kraju 15.decembra 1941 ustreljenih pet naših fantov: Viktor Bobek, Simon Kos, Ivan Ivančič, Ivan Vadnal in Pinko Tomažič.

Tako Lavo Čermelj: "Celotno je bilo 47 obtožencev obsojenih na skupno 978 ½ leta, devet jih je bilo obsojenih na smrt in štirje oproščeni./.../ Komaj je predsednik zaključil razpravo, so v dvorani navzoči škvadristi in fašisti, očitno po predvidenem programu, zaceli peti fašistično himno 'Giovinezza' in vzklikali Mussoliniju."

 Zasedena Primorska je vstala, složna, upoma, nobena ideološka opredelitev ni delila te sloge, šlo je za narod, šlo je za svobodo: šlo je za obstoj. Kaj se je dogajalo v Vili Triste, kaj so prestala naša dekleta in nase žene s Collottijevo bando? Kaj se je dogajalo v Rižarni, kjer so mučili, ubijali, sežigali predvsem NAŠE ljudi, in potem njihov pepel v vrečah zavrgli sredi zaliva?

 Kaj se je dogajalo našim dekletom in fantom, ki so pogumno odšli v partizane? Kaj prebivalcem naših požganih vasi? Kaj deportirancem v lagerjih? Nismo pozabili, kdo je bil na strani žrtev in kdo v kolaboraciji s krvniki.

 Svoboda, v kateri smo rojeni in v kateri živimo, zato ni samo po sebi umevna, zavedati se je moramo, ker je pot, po kateri stopamo v svojo bodočnost. Nas svet oznamenjuje strah pred časom, ki ga označuje negotovost. Pred sto leti, ko se je zgodil Pohod na Rim, je Evropa doživljala prvi povojni čas v upanju, da se bo človeštvo umirilo. Pa se ni. Ni se vse do danes, ko divja vojna sredi Evrope, ko na tisoče in tisoče beguncev išče zaslombo pri nas. Mladi živijo iz dneva v dan, ker jim ne dajemo možnosti, da bi lahko udejanjili svoj življenjski načrt. Starejši zaradi premajhnih dohodnin brskajo zavrženo hrano v smetnjakih. Dolge vrste naših sodržavljanov čakajo zastonjski topel obrok. Je to tisti svet, o katerem je pisal Kajuh?

Tudi mi sami, deljeni in večkrat negotovi, ne najdemo nekega skupnega imenovalca, ki bi definitivno determiniral vizijo prihodnosti nase skupnosti. In vendar je Edvard Kocbek 14.maja 1942 zapisal v svojem partizanskem dnevniku Tovarišija:

»Če hoče biti nase osvobodilno gibanje po svojem napredku splošno človeško, po svojih okoliščinah pa izvirno slovensko, se mora razviti k cim tesnejši homogenosti (...) s povezovanjem kvalitetnih ljudi, z razživljenem njihovih moralnih energij in z njih vključevanjem v skupno odgovornost. (...) Tovarištvo mora biti prijateljstvo in to prijateljstvo mora biti sestavni del politične dejavnosti. (...)pravo politično gibanje naj človeka obvezuje in osvobaja. Nobeno pravo napredno politično gibanje ne more postati jeca za svoje pripadnike.«

 Ko je Kocbek to napisal, so naši fantje na tern kraju že padli pod streli fašizma. Dolžnost imamo, da se spomnimo vsega, kar je bilo. Dolžnost pa imamo tudi, da razmislimo, kaj puščamo za sabo. Pridobitev lastništva Narodnega doma je eden pomembnejših izzivov: bo to res naložba za prihodnost nas samih, Trsta in njegovega širšega zaledja? Bo res postal prostor upanja, razmišljanja, dialoga, kulture in umetnosti, stična točka svobodnih ljudi, laboratorij perspektiv in s svojo zgodbo dejanski idejni temelj sobivanja, načrtovanja, povezovanja, kjer bo slovenska narodna skupnost s svojo vizijo prihodnosti osrednji subjekt sredi evropske prihodnosti?

  

Permettetemi, amici e compagni di lingua italiana, di rivolgere un commosso pensiero innanzitutto ai famigliari di Viktor Bobek, Simon Kos, Ivan Ivancic, Ivan Vadnal in Pinko Tomazic che siamo chiamati a onorare in questa ricorrenza. E' stata, quella delle nostre terre, un'epopea tragica e gloriosa nel contempo, in cui la scelta di stare dalla parte dei giusti e di lottare per la liberta, bene supremo, non puo essere in nessun modo confusa o rivista o messa in discussione.

Lo ricordava il Presidente della Repubblica Mattarella:"Chi ha lottato per la Liberta e un esempio per tutti." Ed e vero, la Resistenza ha ridato dignita agli italiani. Ma e stata, per noi sloveni del Litorale, la Resistenza, una necessita perdurata per un quarto di secolo: non avevamo altre vie d'uscita per difendere cio che eravamo. E abbiamo pagato col sangue il nostro bisogno di liberta e democrazia. Chi vorrebbe scambiare i ruoli tra le vittime e i camefici, chi vuole tentare un revisionismo storico, commette un peccato  mortale  nei confronti  dei  morti.  Io  non  credo  nella memoria condivisa, credo, invece, nel rispetto delle singole memorie, che e stato anche il senso di quella stretta di mano dei Presidenti Mattarella e Pahor in due luoghi simbolo il 13 luglio del 2020, il giorno del centenario dell'incendio del Narodni dom. Ogni morte e assenza e rappresenta dolore per chi rimane. La verita storica, pero, rappresenta il nostro futuro.

Ci sono ricordi e racconti su cosa siano stati i venticinque anni terribili che segnarono, e in tal senso per sempre, le vite dei nostri genitori, le vite di generazioni di donne e di uomini. Di giovani senza gioventu. Di umiliati e offesi che subirono le due dittature piu aberranti, create per negare, cancellare una parte dell'Europa. Oggi ombre pericolose e temibili si sono addensate sull'Italia e su questa nostra Europa, sorta dalle ceneri delle vittime, nella quale abbiamo potuto v1vere 1n pace. Stiamo dimenticando cio che e stato il nostro passato? Stiamo dimenticando quel tragico Ventennio?

 Fu l'incendio del Narodni dom nel 1920 a Trieste, a dare il via a quel susseguirsi di orrori: questo incendio rappresenta una pietra miliare nella storia del fascismo, lo ha scritto a chiare lettere il capo degli squadristi Francesco Giunta, lo ha ribadito la storiografia.

Il 1 ottobre 1923 entra in vigore la Riforma Gentile, voluta dal govemo fascista, econ essa viene progressivamente eliminato l'uso della lingua slovena nelle scuole di ogni ordine e grado. Nelle scuole fasciste entrarono maestre e maestri in camicia nera. La lingua slovena venne proibita: "QUI SI PARLA SOLO ITALIANO", ordinavano i cartelli appesi ovunque, nei negozi, per strada, persino in chiesa. Le biblioteche pubbliche e private vennero devastate, i libri in lingua slovena dati alle fiamme, fatte tacere tutte le associazioni culturali e sportive slovene.

E poi l'italianizzazione forzata di decine di migliaia di cognomi e nomi. Vecchi, uomini, donne, bambini vengono deportati nei campi del Duce a Gonars, Visco, Renicci, Chiesanuova, all'isola di Arbe. E le sentenze dei due processi di Trieste del Tribunale Speciale. Lavo Cermelj, imputato nel processo a questi cinque giovani che oggi siamo qui a onorare, ricorda:

»In tutto ci furono 47 imputati, condannati a un totale di 978 anni e mezzo, nove condannati a morte, di cui quattro graziati..../ Non appena il presidente ha concluso la lettura della sentenza gli squadristi e i fascisti, presenti in aula, evidentemente seguendo un copione prestabilito, hanno intonato l'inno fascista Giovinezza inneggiando a Mussolini.«

Ecco dove ha origine la nostra memoria storica, inconfutabile, scritta a chiare lettere nella nostra coscienza, nel nostro DNA: ecco perche alle provocazioni dei nuovi fascismi, a coloro che col braccio teso nel saluto fascista ineggiano a Predappio alla memoria di Mussolini, alcuni dei quali hanno potuto sedersi sugli scranni delle Istituzioni piu alte, non possiamo rispondere con il loro stesso linguaggio, che e il linguaggio della violenza. La nostra risposta e quella della riflessione, della memoria, dei canti, dei ricordi, dello sguardo rivolto verso il futuro, dell'Europa dei popoli e non delle dittature. Della democrazia, della liberta, dell'accoglienza, dell'aiuto concreto ai piu deboli, alle persone oneste, del rispetto. DEL RISPETTO E DELLA LIBERTA'!

Il quadro politico e sociale in cui versano l'Italia e l'Europa ci deve portare verso una seria presa di coscienza sui valori e la memoria, a tomare a ribadire la democrazia come valore piu alto del nostro essere uomini liberi. Ma non saremo liberi finche ci saranno persone che muoiono di freddo perche nessuno offre loro una speranza in questa che per gli immigrati e stata l' illusione della terra promessa. Non saremo liberi finche ci saranno Paesi che invadono altri Paesi. Finche ci saranno barconi di disperati che nessuno vuole accogliere, finche ci saranno uomini in fila che passano le linee di confine della rotta balcanica alla ricerca della speranza. Finche ci saranno anziani che frugano nei bidoni della spazzatura per mangiare, giovani senza speranze di trovare lavoro, di costruirsi una famiglia, nostri connazionali in fila per ricevere un pasto gratuito. QUALE VOLTO STIAMO DANDO A QUESTA NOSTRA VITA SEMPRE PIU' SVUOTATA DI UMANITA'?

E' importante fermarci a riflettere. Cercare soluzioni. Trovare quell'unita tra chi non si riconosce nell'intolleranza e nell'indifferenza, ma nella democrazia e nella solidarieta. Per onorare chi ci ha lasciato un mondo migliore di quello che ha vissuto. Edel loro sacrificio noi dobbiamo essere degni.

 

Prijatelji,

Danes je sonce, Kras je čudovit, povzemam po Pinku Tomaziču. Njegove so besede, ki jih je povedal preden je počil usodni strel, in ki so danes bolj kot kdajkoli prej pomembne za nas vse: Smrt fašizmu!

 Tatjana Rojc






Kontakt

Društvo TIGR Primorske, Goriška c. 17, 5270  Ajdovščina, Slovenija

e-mail: drustvo.tigr@siol.net