V petek, 15. 9. 2023, ob 17. uri je v Postojni potekalo odkritje spominske plošče na hiši, kjer je živela članica organizacije TIGR in aktivistka v NOB Ivanka-Turk Brezic (1910–2002), ki sta ga organizirala Društvo za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije TIGR Primorske, Območna enota Postojna – Pivka.
Govorila je Bruna Olenik, ki je zelo lepo obudila spomin na Ivanko, pozdravno pa sta prisotne pozdravila tudi predsednik Društva TIGR Primorske, Gorazd Humar, in vodja OE Kras Brkini, Marjan Suša.
Kulturni program so oblikovali: MePZ Burja DU Postojna, Igor Rojc, Luka Biščak, Tomaž Biščak in Jaka Biščak.
Zapis Brune Olenik, ki je bil 3. 10. 2023 objavljen v Primorskih novicah:
Na praznični dan Primorske, 15.9 2023. je bil v Postojni slavnostni dogodek, ko je v imenu Društva
TIGR Primorske, bila odkrita plošča v spomin Ivanke Turk Brezic, rojene na Štjaku 1910 leta v
številni družini. Za golo preživetje, je šla od doma šele 9 let stara punčka na premožnejšo kmetijo v
vasi, kjer si je že služila vsakdanji kruhek.
Ivanka je na vasi odraščala v ponosno slovensko dekle. Kmalu se je vključila v revolucionarno
organizacijo TIGR, v času takratne genocidne italijanske politike na področju okupirane Primorske.
Zaprli so vse kulturne ustanove, prepovedali materin jezik. Primorke in Primorci, so se temu nasilju
uprli. Ko je imela Ivanka šele 14 let in brat Janez 16, sta že bila zaprta v tržaškem zaporu Coroneu,
kjer so ju fašisti ustrahovali in zasliševali. Kljub mladosti nista nikogar aktivista iz vasi izdala.
Takrat so otroci hitreje odraščali in se odgovorno obnašali.
To ustrahovanje Ivanke ni prestrašilo. Sodelovala je z Bidovcem, Marušičem, Milošem in
Valenčičem, ki so bili pozneje obsojeni na smrt na 1.tržaškem procesu. Fašistične krogle so jim
pretrgale nit življenja na bazovski gmajni, 6.septembra 1930 leta, zgodaj zjutraj, ko se je pričel
delati dan.
Njena uporniška pot se je nadaljevala v Postojni, najprej pri družini takratnega vodje fašistične
policije, kjer je spretno pridobivala pomembne informacije, ki jih je po zaupnih sodelavcih
posredovala tigrovcem. Spominjala se je tudi, kako so jo otroci tega fašista poniževali in zmerjali s
»ščava«.
Po nekaj letih se je zaposlila pri zavedni primorski družini dr. Ambrožiča, kjer je pomagala pri
gospodinjskih delih, pozneje se je priučila še za medicinsko sestro in tako pomagala dr. Francu
Ambrožiču, ko je obiskoval ranjene partizane skrite pri dobrih ljudeh.
Ivanka je bila aktivistka v času, ko se je pisala slovenska zgodovina z zlatimi črkami, to je v času
NOB. Za svoje delo je bila odlikovana z medaljo Zasluge za narod. Po končani vojni, je aktivno
sodelovala pri obnovi porušene domovine. Bila je tudi delegatka na delovišču mladinske delovne
brigade Šamac – Sarajevo. Mnoge ženske po vaseh in mestih so v NOB, s svojim delovanjem,
pokazale pot, kako je treba ljubiti domovino in rod. Tudi Ivanka Turk je svojo mladost podarila
domovini.
Gregorčičeva pesem Soči, jo je spremljala od mladosti do starosti, rada jo je pripovedovala svojim
najdražjim. Ploščo sta odkrila hčerka Majda Brezic Biščak in pravnuk Jaka Biščak.
Kulturni program so oblikovali: MePZ Burja DU Postojna, recitator Igor Rojc, ki je povedal Kajuhovo
pesem Bosa pojdiva, pesem Mojim, ki jo je napisal Janko Sever in Tigrovcem, avtorja Andreja
Jelačina. Ivankina Vnuka in pravnuk, so pridali lep biser v ogrlici spominov s Kajuhovo pesmijo
Samo milijon nas je, Slovenskega naroda sin in pesem Soči, ki bo še dolgo žuborela v naših srcih.
Bruna Olenik
