Društvo za negovanje rodoljubnih tradicij
organizacije TIGR Primorske



Primorci kot prvi protifašisti v Evropi  -  Evropski parlament v Bruslju, 23. januarja 2024 

Prispevki tukaj.

30. obletnica ustanovitve Društva TIGR Primorske

V petek, 14. 6., ob 14. uri je v Lipici potekala slovesnost ob 30. obletnici društva. Najprej je prisotne nagovoril predsednik društva Gorzad Humar, katerega govor objavljamo v nadaljevanju. Slavnosti govornik je bil pisatelj in sin tigrovca Dušan Jelinčič, ki je poudaril pomen društva in rekel takole:

"Ko sem pred desetletji začenjal svojo pot kulturnega delavca v zamejstvu, sem spoznal, da so pomembe le opravljene naloge, vse dolgotrajne in prazne razprave pa so samo izguba časa in pesek v oči sebi in drugim. In Društvo TIGR se je letos še posebej proslavilo, saj si je utrlo pot v Evropo. Ker ne bomo nikamor prodrli, če bomo govorili le sami sebi, temveč le, če bomo svojo zgodbo ponesli v svet."

V kulturnem programu v režiji Renate Vidič so sodelovali: dramski igralec Vladimir Jurc, pevki Ivana Marussi in Klara Pregelj, glasbenik maestro Robert Vatovec, program je povezovala Anja Drnovšek.

Na slovesnosti so bila podeljena priznanja za dolgoletno in uspešno delo v društvu. Priznanje so dobili Evstahij Pregelj, dr. Borut Klabjan in Renata Vidič, zlato priznanje pa Bruna Olenik, Drago Štefe, Marijan Suša, Zlatko Martin Marušič in Narodna in študijska knjižnica iz Trsta. Vsem nagrajencem iskreno čestitamo.

Fotografije s klikom na povezavo.

Odzivi v medijih: https://www.primorski.eu/trzaska/narodni-in-studijski-knjiznici-zlato-priznanje-drustva-tigr-primorske-JF1632579?fbclid=IwZXh0bgNhZW0CMTEAAR1yL9M-T-x5ZWYf3bcZkjHZnCPtUQZTd5arVNOlA346F3pUce8ohnqh5a8_aem_ZmFrZWR1bW15MTZieXRlcw

Gorazd Humar

Govor ob 30. obletnici Društva TIGR Primorske

Lipica, 14. junija 2024

Spoštovani vsi,

v imenu Društva TIGR Primorske vas toplo pozdravljam in vam izražam dobrodošlico na današnji slovesnosti ob 30. obletnici ustanovitve  našega društva. Lep pozdrav vsem prisotnim gostom iz Slovenije, iz tržaške in goriške v Italiji, kjer imamo veliko članov, lepo pozdravljeni vsi prejemniki priznanj našega društva, spoštovani Dušan Jelinčič današnji slavnostni govornik, drage članice in člani Društva TIGR Primorske ter vsi ostali.

Danes je slavnosten in svečan dan, na katerem se spominjamo 4. junija 1994, ko je bilo v Postojni ustanovljeno naše društvo. Nastalo je tu na Primorskem iz neke globoko občutene potrebe, da se ponese spomin na junaški odpor in upor primorskih protifašistov v času italijanskega fašizma, to je pripadnikov TIGR-a in tržaške Borbe novim generacijam. Ne samo to, želja po ustanovitvi Društva TIGR Primorske je nastala predvsem iz potrebe po zbiranju in ureditvi gradiva o delovanju tega primorskega vseljudskega protifašističnega odpora. Ta skrb je bila nadgrajena še z željo po postavitvi spominskih obeležij, ki spominjajo na posamezne dogodke iz tigrovske zgodovine ali na posamezne osebnosti, ki so poosebljale tigrovsko gibanje. Vse je zagotovo izhajalo iz nekega iskrenega in ob samem začetku še ne povsem izčiščenega domoljubja, a je krenilo v pravo smer. Društvo je postopno razvilo svojo fizionomijo, se s svojim delom dovolj jasno izrisalo v primorskem, pa tudi slovenskem prostoru. Postalo je kmalu vidno in opazno in iz leta v leto je dopolnjevalo svoj program in širilo je vse bolj svoje poslanstvo ter postopno povečevalo število svojega članstva. Pričelo je izhajati društveno glasilo Primorski rodoljub, ki je postalo glavni informator članstva.

Vendar društvo ni skrbelo le za informiranost svojega članstva. Poslanstvo društva so njegovi ustanovitelji razumeli predvsem v zbiranju spominov na čas delovanja tigrovcev in v širjenju tega spomina na širšo družbo. V tem pogledu je bila in je še vedno pomembna povezanost društva z zgodovinsko stroko. Zakaj? Zato, ker le ta lahko postreže s kredibilnimi podatki, dokumenti in ocenami tega, kar se je v času tigrovstva dogajalo. In predvsem je pomembno , da to delo ni bilo obremenjeno s političnimi interpretacijami časa, v katerem so ti zapisi nastajali. Tako lahko danes z zadovoljstvom ugotovimo, da je bilo to poslanstvo društva odlično izpeljano, saj je društvo do danes izdalo okoli 50 knjig iz tigrovske zgodovine. To je že mala knjižnica in če jo prevedem v današnji čas – še vedno rastoča knjižnica. Posebej pomembno je dejstvo, da je veliko teh publikacij izšlo v veliki meri še v času, ko je bil spomin na TIGR še dokaj živ  in ko so bili še živi mnogi ključni protagonisti tega časa. Ohranile so se tudi številne radijske oddaje  z izjavami in pripovedovanjem spominov tistih, ki so doživljali čas fašizma. Zato na tem mestu izražam zahvalo vsem tistim, ki so sistematično skrbeli, da je ta zbirka knjižnih del in ostalih publikacij ter zapisov iz zgodovinskih simpozijev del bogastva našega društva in vseh ostalih, ki so to gradivo prejeli.

Ob pogledu v zgodovino delovanja društva moram povedati še nekaj. Ne da se zanikati, da so bili v tem 30 letnem času delovanja društva tudi poskusi političnih interpretacij vloge TIGR-a in načina vrednotenja in negovanja njegovega spomina skozi politično prizmo. Ti poskusi nikoli niso resneje uspeli prav zaradi večine tistih v vodstvu društva, predvsem v njegovem upravnem odboru, ki so razumeli, da društvo ne more biti privesek ali podaljšana roka neke politične stranke. In tako je prav. To dediščino sem tudi sam kot predsednik društva spoštljivo prevzel od svojih predhodnikov in prepričam sem, da kot društvo delujemo povsem neodvisno od dnevne politike, saj nas v društvu druži predvsem spomin na primorski protifašizem in želja za protifašistično usmeritev ne samo Slovenije ampak cele Evrope. In ta naloga je danes še kako aktualna.

Kaj želim s tem povedati? Spomin na TIGR in Borbo ima vse kvalitete in vse karakteristike, da ostane v zgodovinskem spominu vseh Slovencev tudi skozi naslednja stoletja enako pomemben kot je bil na primer boj Primoža Trubarja in slovenskih protestantov za slovensko besedo. Tak spomin je zagotovo brezčasovna in univerzalna vrednota  in mora opominjati tudi prihajajoče generacije o tem kaj se lahko zgodi narodu, ki podleže nasilju drugih. Poglejmo samo ne tako daleč stran v Gazo.

V delovanju društva je zelo pomembna komponenta tudi  sodelovanje z našim članstvom na tržaškem, goriškem in v Benečiji, v Italiji torej. In ne samo z našimi člani. Tvorno in kreativno sodelujemo z Odborom za proslavo bazoviških žrtev, Narodno in študijsko knjižnico v Trstu, Kulturnim domom v Gorici, Inštitutom za slovensko kulturo v Špetru Slovenov in drugimi kulturnimi in šolskimi ustanovami v zamejstvu. Že večkrat sem omenil, da predstavlja spomin na TIGR, pa tudi Borbo, enega od najmočnejših kohezivnih elementov med Slovenci na obeh straneh meje.

Dodal bi še to – tigrovski boj je zagotovo eden  od temeljnih gradnikov naše danes samostojne države. Skupni program tigrovcev je bil združitev vseh primorskih Slovencev z matičnim slovenskim narodom, ki je takrat živel izven rapalske meje v Kraljevini Jugoslaviji. Torej je bil tigrovski boj tudi državotvorno dejanje. In to kar se je zgodilo 15. septembra 1947, ko je bila Primorska (ne vsa) priključena k takratni Jugoslaviji, je poleg zmagovitega NOB-ja tudi zasluga tigrovcev. In večina tigrovcev je sodelovala v tem zmagovitem boju. Samostojna Slovenija ni samoumevno nastala šele z dogodki iz leta 1991, ta proces je bil začet že veliko prej.

Še besedo o tem kaj pomeni Društvo TIGR Primorske danes. Imamo status nevladne organizacije, ki deluje v javnem interesu. To dejstvo od nas zahteva odgovoren odnos do družbe. In da je ta naš odnos odgovoren in pravi, priča tudi sestava udeležencev in gostov na današnji slovesnosti.

Naše društvo s svojimi desetimi organizacijskimi območnimi enotami je vse bolj prisotno v slovenskem prostoru. Okoli dvesto dogodkov imamo predvidenih samo za letošnje leto. Veliko delamo z mladimi, tudi v zamejstvu. Naše glasilo Primorski rodoljub dobiva vse več zunanjih prejemnikov, od knjižnic, arhivov, muzejev, šol in kulturnih ustanov. Vsaka številka ima zanimive prispevke številnih priznanih zgodovinarjev in naše glasilo je pomemben dokument časa in spomina na TIGR. Letos januarja smo se predstavili z razstavo in okroglo mizo zgodovinarjev na temo primorskega protifašizma v Evropskem parlamentu v Bruslju. S sabo smo peljali tudi mlade iz osnovnih šol in dveh gimnazij, ki so z izrednim zanimanjem sledili temu dogodku. Predvsem pa je ta dogodek potrdil pravilnost začrtane smeri našega delovanja tudi v prihajajočem obdobju.

 

Društvo TIGR Primorske, čestitke ob jubileju in uspešno naprej!

Kontakt

Društvo TIGR Primorske, Goriška c. 17, 5270  Ajdovščina, Slovenija

e-mail: drustvo.tigr@siol.net