Društvo za negovanje rodoljubnih tradicij
organizacije TIGR Primorske



Primorci kot prvi protifašisti v Evropi  -  Evropski parlament v Bruslju, 23. januarja 2024 

Prispevki tukaj.

Slovesnost ob državnem prazniku in otvoritev razstave na Cerju 21. 6. 2024

V petek 21. junija je ob 18.00 uri potekala v Pomniku braniteljev slovenske zemlje slovesnost ob državnem prazniku Dnevu državnosti. Dogodek so pripravili Društvo TIGR Primorske, Občina Miren Kras in Zavod Miren Kras. Na dogodku sta spregovorila župan Občine Miren Kostanjevica Mauricij Humar in predsednik Društva TIGR Primorske Gorazd Humar (poudarki iz njegovega govora spodaj). Slavnostni govornik je bil tržaški zgodovinar dr. Štefan Čok. V prostorih pomnika je bila ob tej priliki odprta tudi razstava o zgodovini protifašistične organizacije TIGR z naslovom Slovenci med prvimi protifašisti v Evropi. To je tista razstava o primorskem vseljudskem uporu v času italijanskega fašizma, ki jo je Društvo TIGR Primorske prvič predstavilo javnosti letos januarja v Evropskem parlamentu v Bruslju. Razstava sistematično in pregledno prikazuje nastanek in razvoj protifašizma na Primorskem v obdobju 1920-1941.

Povezava do fotografij: https://jrpstudio.pixieset.com/otvoritev-tigr/ Avtorica: JRP STUDIO, Jasmina Putnik. 


Objavljamo nekaj poudarkov iz govora predsednika Društva TIGR Primorske Gorazda Humarja na Cerju dne 21. 6. 2024

Razstava, ki jo danes odpiramo tu na Cerju je nastala na pobudo evropskega poslanca Matjaža Nemca, ki nam je zagotovil vse pogoje za njeno prvo postavitev v Evropskem parlamentu v Bruslju. To se je zgodilo 23. januarja letos, ko smo v Bruslju poleg razstave organizirali še okroglo mizo petih priznanih slovenskih zgodovinarjev, med njimi je bil tudi tukaj prisotni dr. Štefan Čok, ki so skupno osvetlili svoje strokovne poglede na razvoj primorskega protifašizma, ki tudi skozi njihovo prizmo lahko upravičeno nosi naziv, da je to bil prvi organizirani protifašistični boj v Evropi. Vsi Slovenci, posebej še vsi Primorci smo na to dejstvo lahko še kako ponosni.

Ob tem se moram za izjemno sodelovanje z Društvom TIGR Primorske pri pripravi te razstave zahvaliti tržaškemu zgodovinarju Milanu Pahorju in Narodni in študijski knjižnici iz Trsta, ki je s sodelovanjem  zgodovinarja dr. Štefana Čoka in arhivistke Gabriele Caharija postala resničnost. Zbranega je bilo neverjetno veliko slikovnega gradiva, tako da je vse, ki smo to razstavo pripravljali prijetno presenetilo kaj vse NŠK hrani v svojih arhivih. Namen razstave je seznaniti čim več ljudi, tudi osnovnošolce in dijake srednjih šol kakšen je bil ta protifašistični boj primorskega ljudstva.

Vesel sem, da so se našega dogodka v Bruslju udeležili tudi številni zunanji gosti, veliko primorskih županov je bilo tam, tudi župan Mauricij Humar in mag. Ariana Durnik.

In kaj se je zgodilo le dva dni po našem dogodku v Bruslju? Pri kraju Padriče na tržaškem so nam fašisti uničili spomenik, ki spominja na skupni sestanek Borbe in Tigra leta 1929 v kraški jami blizu vasi. Na spomenik so naslikali še fašistični znak – to je butaro s sekiro in s tem pustili svoj podpis. Domačini Slovenci so dan zatem na dvojezičnem napisu ob spomeniku zapisali: To kar vidite, je nazoren prikaz neke tisočletne kulture. Vsak komentar je ob tem odveč.

O pomenu Borbe in TIGR-a pa bom ponovil to kar sem pred enim tednom povedal na naši slovesnosti v Lipici: 

spomin na TIGR in na Borbo ima vse kvalitete in vse karakteristike, da ostane v zgodovinskem spominu vseh Slovencev tudi skozi naslednja stoletja enako pomemben kot je bil na primer boj Primoža Trubarja in slovenskih protestantov za slovensko besedo. Tak spomin je zagotovo brezčasovna in univerzalna vrednota  in mora opominjati tudi prihajajoče generacije o tem kaj se lahko zgodi narodu, ki podleže nasilju drugih. Ob tem imam v mislim celoten zgodovinski lok slovenskega uporništva, začenši s protestantizmom, tolminskimi puntarji, tabori v drugi polovici 19. stoletja, boji med prvo svetovno vojno, kjer smo Slovenci branili svoj domači prag, boj generala Maistra in njegovih borcev, vseh oblik primorskega protifašizma kamor štejemo upravičeno tudi boj primorskih duhovnikov združenih v bratovščini sv. Pavla, pa cerkvene poslikave Toneta Kralja, ki smo mu posvetili en razstavni pano in še naprej do naslednjega največjega vseljudskega upora proti fašizmu in nacizmu – to je bil zmagoviti narodnoosvobodilni boj. Pa leto 1991, ko so bili tudi z orožjem in uporom dokončno postavljeni temelji samostojne, sodobne in demokratične države Republike Slovenije.

Dodal bi in poudaril še to – tigrovski boj predstavlja  zagotovo enega  od temeljnih gradnikov naše danes samostojne države. Skupni program tigrovcev je bil združitev vseh primorskih Slovencev z matičnim slovenskim narodom, ki je takrat živel izven rapalske meje v Kraljevini Jugoslaviji. Torej je bil tigrovski boj tudi državotvorno dejanje. In to kar se je zgodilo 15. septembra 1947, ko je bila Primorska (ne vsa) priključena k takratni Jugoslaviji, je poleg zmagovitega NOB-ja tudi zasluga tigrovcev. In večina tigrovcev je sodelovala v tem zmagovitem boju. Samostojna Slovenija torej ni samoumevno nastala šele z dogodki iz leta 1991, ta proces je bil začet že veliko prej. Kakorkoli – to državo smo si ustvarili sami skozi čas stoletij in skozi tudi zelo krvave uporniške oblike. To je zagotovo največja odlika našega naroda. Zato ponosno in z dvignjeno glavo praznujmo praznik Dan državnosti.

Živela svobodna Slovenija!

 

 

Kontakt

Društvo TIGR Primorske, Goriška c. 17, 5270  Ajdovščina, Slovenija

e-mail: drustvo.tigr@siol.net