Objavljamo prispevek naše članice in vodje OE Postojna - Pivka, gospe Brune Olenik, ki se je v juliji udeležila proslave v vasi Rašpor.
V poletnem žaru 20. julija 2024 ob 18h je bila v istrski vasici Rašpor proslava v spomin na ustanovitev AFŽ za Istro pred 80 leti. Ker je bil to vojni čas, so istrske ženske sklenile pomagati partizanom, svojim sinovom in možem v najhujšem času, ko je sovražnik požigal vasi in vaščane okrutno pobijal, ostale pa, ki so lahko šli na žalostno pot, odgnal v nemška taborišča smrti. Redki so se vrnili na požgane domove.
Rašpor in še 6 vasi, ki so jih nacisti požgali, se niso še zdaj opomogle. Stene požganih hiš so neme priče zla, ki štrlijo v nebo, okna so prazna brez rož in kar je še huje, brez ljudi. Samo še 3 prebivalci kljubujejo času. Lepa pokrajina v občini Lanišče, je zanimiva za razne kupce, toda predsednik ZZB Buzet tovariš Edo Jerman, je jasno in glasno povedal, da Istra ni naprodaj.
Domačim ljudem, ki se bodo počasi vračali v te, nekdaj lepe vasi, bodo občine pomagale na razne načine, kajti spomini na rojstni kraj, jih spremljajo vse življenje.
Velik poudarek je bil na ženske in njihov prispevek pri osvoboditvi domovine, so vse prisotne pripovedovale o svojih materah in starih mamah( v NOB jih je delovalo prib. 1500 ). Na spomeniku posvečenem tem hrabrim ženskam piše: »One so se borile, hodile, nosile…«
Pred koncem proslave me je organizator te svečanosti tovariš Edo Jerman povabil pred mikrofon, da sem prenesla pozdrave edinega slovenskega ženskega veteranskega društva Dobrnič in jih povabila v Dobrnič, kjer bo proslava 13.oktobra.
Pozdravila sem tudi v imenu Društva TIGR Primorske, saj so tudi v Istri in Reki delovali protifašisti v takratni organizaciji Borba in TIGR. Letos bo v Puli proslava v drugi polovici oktobra v spomin tigrovcu Vladimirju Gortanu.
Dolžnost vseh nas, ki uživamo sadove padlih bork in borcev v NOB, tudi trpljenje tistih, ki so preživeli vojne grozote, da nikdar tega ne pozabimo. Ohranjajmo spomenike in pesmi, ki so borke in borce spodbujale po gozdnih poteh. Naj nikoli ne zamre spomin nanje, ki niso mogli izsanjati svojih mladostnih sanj.
Bruna Olenik
