VABILO
Vabimo vas na zgodovinski posvet o delu in življenju tigrovca in partizana
Ferda Kravanje – Petra Skalarja,
(1912 – 1944)
ki bo v torek 21. januarja 2025 ob 9.30
v veliki sejni dvorani
Mestne občine Nova Gorica, Trg Edvarda Kardelja 1, Nova Gorica.
Program:
Uvodni pozdravi: - Gorazd Humar, predsednik Društva TIGR Primorske
- Marijan Križman, predsednik ZZB NOB
- Marko Tribušon, podžupan Mestne občine Nova Gorica
Vsebinski del posveta:
Moderator posveta je zgodovinar in poslanec Državnega zbora RS dr. Martin Premk.
- Bojan Godeša: O pomenu akcij organizacije TIGR v avstrijskem delu Nemčije in v Italiji v drugi polovici leta 1940
- Savin Jogan: Poskusi atentatov tigrovcev na Benita Mussolinija
- Zdravko Likar: vloga tigrovca in partizana Ferda Kravanje pri vzpostavljanju, razvoju in obrambi Kobariške republike
- Razprava in vprašanja udeležencev
V dvorani bo pred dogodkom postavljena razstava o TIGR-u in Borbi s prikazom zgodovine obeh protifašističnih gibanj.
Vljudno vas prosimo, da svojo prijavo na dogodek pošljete najkasneje do petka 17. 1. 2025 na e-naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.
Gorazd Humar
predsednik
Ferdo Kravanja – Peter Skalar
Tigrovec in partizan
1912 – 1944
Ferdo Kravanja se je rodil v številni kmečki družini 10. avgusta 1912 v Čezsoči pri Bovcu. Oče Matevž je kot vojak padel leta 1916 pri Doberdobu. Sprva je delal na domači kmetiji. Kmalu se je vključil v ilegalno delovanje in skupaj z Ivanom Ivančičem je organiziral požige šol in vrtcev, v katerih so vzgajali mladino le v italijanskem jeziku. To je s svojimi somišljeniki počel iz protesta zaradi usmrtitve štirih bazoviških junakov septembra 1930. Stalno je prehajal državno mejo in se družil z vodilnimi tigrovci. Leta 1934 so ga italijanski karabinjerji prijeli, ga pretepli in poslali v Rim na služenje vojaškega roka. V Rimu je razmišljal o atentatu na Mussolinija. Da se je izognil vpoklicu v vojno v Abesiniji, je leta 1935 pobegnil v Jugoslavijo. Bival je na Jesenicah, kjer je nadaljeval z ilegalnim delom in prehodi preko meje. Leta 1938 je bil med pripravljalci atentata na Mussolinija, ko je le ta obiskal Kobarid. Atentator Franc Kavs si je zadnji trenutek premislil.
Spomladi leta 1940 je Ferdo Kravanja izvedel več diverzantskih akcij na železnicah na avstrijskem Koroškem, kasneje tudi v Italiji. V Beogradu je bil aretiran in obsojen na ječo, vendar je iz nje ob napadu Nemčije na Jugoslavijo pobegnil. Vrnil se je v Slovenijo in se aprila in maja 1941 pridružil D. Zelenu in A. Majniku pri zbiranju orožja za odpor proti italijanskemu okupatorju. Ko so vsi trije počivali v koči na Mali gori pri Ribnici, jih je 13. maja 1941 zjutraj napadla patrulja sestavljena iz 4 italijanskih karabinjerjev in 3 domačih stražnikov kolaborantov italijanske vojske. Kravanja je bil v tem spopadu težko ranjen, Zelen je bil ubit, Majnik pa je uspešno pobegnil. Po večmesečnem zdravljenju v bolnici v Ljubljani je tam s pomočjo sodelavcev OF pobegnil in se spomladi 1942 pridružil partizanom. Sprva je bil v Vipavski četi, nato je na Tolminskem deloval kot aktivist in organizator OF. Marca 1943 je postal sekretar OK KPS za zahodno Primorsko. Septembra 1943 je po kapitulaciji Italije pomembno vlogo odigral pri vodenju Kobariške republike. Oktobra 1944 je med potovanjem iz Benečije na Lokve prespal v zaselku Paljevo nad Plavmi, kjer je 10. oktobra 1944 v nemški zasedi padel. Sprva je bil pokopan na pokopališču v Desklah, po osvoboditvi pa je bil pokopan v domačem kraju Čezsoča, kjer stoji tudi njegov spomenik.