Objavljamo govor Milana Pahorja s slovesnosti na Mali gori, 10. 5. 2025.
Milan Pahor
MALA GORA 10. maja 2025
Nagovor na spominski svečanosti
Spet smo se zbrali aktivni protifašisti, da se poklonimo spominu tistih oseb, ki so žrtvovale svoja življenja za svobodo, resnico, pravico, solidarnost, enakopravnost. Zbrali smo se na kraju krvi, smrti, upora in boja, vendar mi na kraju, ki je prežet s temi prvinami,
želimo seveda gojiti spomin na uporne člane revolucionarne organizacije Julijske krajine,
ki je nedvomno bolj poznana z imenom TIGR. Tu so se spopadli z okupatorjem in njegovimi prvimi sodelavci: DANILO ZELEN, FERDO KRAVANJA, ANTON MAJNIK.
Na drugi strani pa želimo in hočemo zgraditi družbo, kjer prevladujejo predvsem mir, sožitje, prijateljstvo, tovarištvo, dobro sosedstvo in ljubezen do sočloveka in ne sovraštvo.
Prišli smo se pokloniti tistim, ki so se aktivno bojevali proti fašizmu in njegovim načrtom,
proti okupatorju in potujčevalcu. Danes ne želim govoriti o spopadu na Mali gori, saj smo o tem dogodku večkrat prav tukaj govorili. Sporazumno s predsednikom Društva TIGR
sva se domenila, da spregovorim o pojavih neofašizma, neonacizma, skrajnih desničarskih gibanj v današnjem času, vendar v našem prostoru.
Oni, ki so naši predhodniki. so premagali in porazili fašizem in nacizem v tistem čudovitem mesecu maju pred 80 leti. Veselili so se svobode. Fašizem, nacizem in skrajna desničarska gibanja pa so poraz prestala. Začel se je pojavljati novi fašizem v novi preobleki
Primeri nasprotovanja aktivnemu antifašizmu. Ne bom podal pregleda tega pojava skozi pretekla desetletja, temveč se bom omejil na dogodke zadnjih 7 mesecev od slovesnosti v Bazovici v septembru 2024 pa do današnje komemoracije na Mali gori v maju 2025.
Vse primere sem nabral v prostoru, v katerem živim, to je prostor, kjer živi slovenska narodna skupnost v Italiji, vendar obenem vplivajo na prebivalstvo, ki naseljuje obe strani meje med Slovenijo in Italijo.
Primer Gorica: dne 6. oktobra 2024. Tistega dne so odkrili spominsko ploščo na pročelju
Liceja Dante Alighieri v spomin na dve bivši dijakinji. Moram tudi povedati, da je to bila skupna pobuda med Gorico in Novo Gorico. In so takrat tam rekli, da gre za spravno dejanje.
Moj pogled je pa drugačen. Prepričan sem, da pretvarja našo zgodovino. Eno dekle je po imenu Norma Cossetto (hčerka fašističnega federaleja iz Istre: oče in hči sta končala svojo pot v istrski fojbi); drugo dekle je Milojka Štrukelj, Slovenka iz Gorice, ki je padla kot partizanka ob nemškem napadu na partijsko šolo v Cerknem leta 1944. Po njej je poimenovana osnovna šola v Novi Gorici. Po mojem gre za lažno spravno dejanje; prej je to podobno novemu pisanju zgodovine: v isto zgodbo postaviti komunistko in fašistko.
Primer: Trst: dne 4. novembra 2024. Tistega dne so odkrili veliko spominsko obeležje na visokem zidu, za poslopjem tržaške mestne hiše – tik za Trgom Unita in pročeljem cerkve Santa Maria Maggiore v Trstu. Smo v strogem središču mesta. Glavni pobudnik je bila Občina Trst s sodelovanjem Vojaškega združenja GrigioVerde. Na plošči je navedenih 72 imen.
To so imena civilistov (Tržačanov), ki so prejeli od države Zlato medaljo za vojaške zasluge.
Ko prebiraš priimke pa se dobesedno zgroziš. Gre za pravo revizijo zgodovine.
Med temi imeni naletiš na Jude, naletiš na komuniste, naletiš na fašistične veljake, na žrtve, ki so bile sežgane v Rižarni v Trstu, na osebe, ki so bile pometane v fojbe.
Poimensko bi omenil le dve osebi, dva junaka:
Luigi Frausin, Italijan in Božo Kolarič, Slovenec; oba voditelja KPI v Trstu leta 1944, zajeta kot protifašista voditelja upora proti nemški okupaciji. Zajeta, mučena, sežgana v Rižarni.
Primer: Gorica, 16. novembra 2024. Goriški občinski svet je zavrnil predlog opozicije,
da se duceju Benitu Mussoliniju odvzame častno meščanstvo. Župan Ziberna je pri tem odigral grdo vlogo, saj je takrat dejal, da bi se z odvzemom častnega meščanstva brisala dejanska zgodovina mesta. Za Občino Trst pa nihče ni sprožil tega problema, saj je Mussolini častni meščan mesta. Zgodovinar Franzinelli je zapisal, da je v obdobju 1924-1026 kar 6694 italijanskih občin podelilo Mussoliniju častno meščanstvo. Večina občin je nato odvzela častno
meščanstvo. Vendar je še okrog 2.000 občin, ki tega ni storilo. 31. januarja 2025 je nato stekla javna ljudska peticija za zbiranje podpisov za odvzem.
Primer: Rim: 7. januar 2025. Shod okrog 1.300 neofašistov pripadnikov gibanja CasaPound in drugih neofašističnih in skrajno desničarskih skupin kot recimo Forza Nuova. Od leta 1978 dalje se zbirajo na shodu, ki je v bistvu komemoracija. Zberejo se v spomin na 3 ubite kamerade v uličnih spopadih s skrajnimi levičarskimi aktivisti na kraju Acca Larentia v Rimu.
Shod , v glavnem v črne obleke in srajce oblečenih mož se je zaključil pod večer v sloju bakel ter z zaključnim pozdravom “PRESENTE” in trikratnim dvigom desnic v fašistični pozdrav,
ki mu desničarji danes pravijo rimski pozdrav. Srhljivo. Policija je le legitimirala nekaj demonstrantov, v glavnem so bili pripadniki gibanja Casa Pound.
- primer: 30. januarja 2025 oskrunitev spominskega obeležja organizacij TIGR in Borba v gozdu Salcer pri vasi Padriče pri Trstu. Ponoči so “neznanci” oskrunili spominsko obeležje in
na njega namazali fašistično butaro s sekiro. Spomenik je bil postavljen v letu 1999.
Nanaša se na sestanek, ki so ga v bližnji votlini imeli člani Tajne organizacije Borba s člani vodstva organizacije TIGR dne 3. novembra 1929. V zadnjih letih je bilo spominsko obeležje že četrtič oskrunjeno. Počasi se nabirajo te žaljive skrunitve. Bazoviški spomenik je bil na primer 16-krat oskrunjen v obdobju 1945-2025; zadnjič spomladi leta 2009.
ŽALOSTNA UGOTOVITEV. Italijanska policija ni nikoli izsledila nobenega storilca
vseh teh in še nešteto drugih nočnih “podvigov” vedno neznanih storilcev. Kaj šele, da bi bila kakšna oseba za ta dejanja kaznovana.
- primer: 8. februar 2025. V noči na 8. februar so ponovno nastopili znani “ponočni neznanci” ter onečastili spomenik fojbe pri vasi Bazovica, ki je seveda nacionalni spomenik. Tokrat so bili napisi zapisani v slovenskem jeziku (prvič). Seveda so na kraj zločina takoj prišle vrste italijanskih predstavnikov vseh stopenj. Med njimi so bili tudi ministri, ki so nato pot nadaljevali do Gorice oziroma Nove Gorice, kjer je potekala uradna otvoritev EPK: evropska prestolnica kulture ob prisotnosti predsednika Sergia Mattarella in predsednice Nataše Pirc Musar. Veliki praznik je bil deloma pokvarjen. Italijanski mediji so predvsem poročali o skrunitvi spomenika v Bazovici, velika praznična otvoritev je prešla v drugo vrsto.
Cilj je bil dosežen. O tem so italijanski mediji na veliko poročali. Čez nekaj dni je vse utihnilo.
Seveda policija ni izsledila nočnih storilcev. Nato se o tem dogodku sploh ni več poročalo.
- primer: Manifesto di Ventotene – evropski manifest. Otok Ventotene je v slovenski zgodovini tragično poznan kot kraj, kamor je fašistični režim konfiniral (zaprl) na desetine slovenskih primorskih antifašistov. Med njimi je bil tudi antifašist Dorče Sardoč (1928-1933),
soustanovitelj revolucionarne organizacije TIGR v letu 1927. Otok Ventotene pa je poznan tudi po listini z imenom “ IL MANIFESTO DI VENTOTENE” “ Per un’ Europa libera e unita” Progetto di un manifesto. Besedilo je nastalo v avgustu leta 1941. Sestavili in napisali so ga: Altiero Spinelli, Ernesto Rossi, Eugenio Colorni, ko so bili kot antifašisti konfinirani na otoku.
Manifest je zagovarjal nastanek svobodne in združene Evrope po federalističnem modelu. V bistvu je Manifest podlaga, na kateri je bila potem (po vojni) ustanocljena Evropska unija. 20. marca 2025 je predsednica italijanske vlade kritizirale nekatere točke tega manifesta, češ da se z njimi ne strinja. Vnela se je ostra polemika v javnosti. Pozitivna posledica je bila, da so se mnogi začeli zanimati za Manaifest, ki je bil nato v kratkem prikazan v tiskani izdaji, na spletu in v medijih. Napad gospe Meloni je imel v demokratičnem delu italijanske javnosti nato koristen učinek.
- primer: Varese: 22.april. Neonacistična skupina DO.RA je na socialnem omrežju
pokazala film o nacizmu na dan atentata na Hitlerja.
- primer: 25. april v Italiji. 25. april je v Italiji državni praznik z imenom
Giornata e festa di Liberazione, v bistvu ga lahko primerjamo s 27. aprilom v Sloveniji.
Letos je praznovanje praznika, ki je bil vpeljan že v letu 1946 padlo ravno v dneve žalovanja za papežem Frančiškom. In italijanski vladi se je očitno zdelo umestno, da javno pozove vse prireditelje praznovanja 25. aprila, naj bodo “zmerni” v svojih nagovorih. To je sprožilo takoj ostro polemiko. Nekatere desnosredinske občine so celo odpovedale praznovanje. V ogromni večini primerov pa so vsa praznovanja ostala. Posledice tega popolnoma neumestnega nasveta so se pa ponekod le poznale.
- april v Trstu. Praznovanje tradicionalno poteka
na dvorišču uničevalnega taborišča Rižarna: občinstvo je izžvižgalo župana Dipiazzo
med njegovim nagovorom; Moniko Hrovatin, županjo- Občine Zgonik pri Trstu pa
nagradilo z aplavzom. Že pred proslavo so bili neredi. Po mestnih ulicah, kjer
sta hodila dva protestna shoda je prišlo do pretepov s policijo in padale so dimne bombice.
- april v Štandrežu pri Gorici. Tu je nastal problem z jugoslovansko partizansko zastavo.
Vsako leto domače organizacije in društva priredijo slovesnost v spomin na padle partizane.
Letos je goriškega župana “zmotila” jugoslovanska zastava in je dal navodilo karabinjerjem, da jo odstranijo. Župan Ziberna Rodolfo je obenem rekel, da jugoslovanska zastava priča o prehodu Gorice od nacistične okupacije v komunistično diktaturo. Domačini so takoj ogorčeno protestirali in dosegli, da so jo dobili nazaj z dvojno argumentacijo: da so padli junaki padli kot jugoslovanski partizani in da oni tradicionalno razobesijo 4 zastave:
evropsko, italijansko, slovensko in jugoslovansko partizansko z rdečo zvezdo.
- april v Bardu v Benečiji v Terski dolini. BARDO, župan Mauro Pinosa je ob prazniku oddal od sebe zelo ponesrečene besede o pomenu 25. aprila, Na koncu pa je še pristavil, da na ozemlju občine on ne bo izvajal člen zakona o zaščiti Slovencev v Italiji. Terska dolina je najbolj zahodni del naselitve Slovencev na celotnem etničnem ozemlju.
- primer: 30. april: Občina Trst - v občinskem svetu poteka komemoracija “ vstaje “, ki naj bi jo organiziral Odbor Comitato di Liberazione di Trieste v dneh 29. in 30. aprila 1945. Tržaški zgodovinar Roberto Spazzali je podal podrobno poročilu o tem dogodku ter rekel, da je zasluga te vstaje, da je prišlo do 12. junija 1945 (odhod jugoslovanskih čet iz Trsta) in 3. november 1954 (prihod Italije v Trst).
- primer:
maj - Osvoboditev ali okupacija. Za Slovence v Italiji ima 1. maj dvojni pomen
in je torej dvojni praznik: praznik dela in praznik osvoboditve (predvsem Trsta in Gorice)
in vsega ostalega dela slovenske narodne skupnosti v Italiji. Letos je bilo vse polno različnih prireditev v čast in spomin na 80.obletnico osvoboditve.
Ta zgodovinska resnica velja le za pripadnike slovenske narodne skupnosti v Italiji.
Italijanska oblast, italijanske ustanove, velika večina italijanskega prebivalstva tega ne priznava.
In vendar naša pot je prava pot: naši primorski slovenski predniki so imeli prav
leta 1920, ko je gorel Narodni dom v Trstu, naši predniki so imeli prav 6. septembra 1930,
ko so bili ustreljeni štirje junaki v Bazovici; naši predniki so imeli prav 15. decembra 1941,
ko je bilo ustreljenih 5 junakov na Opčinah pri Trstu; naši predniki so imeli prav 1. maja 1945
ko so osvobodili Trst in celotno ozemlje Primorske.
MI DANAŠNJI ANTIFAŠISTI
imamo prav in smo na pravi demokratični poti.
Zatorej naša pot je jasna:
OHRANITI SPOMIN NA ANTIFAŠIZEM
PRIREJATI VSEMOGoČE DOGODKE, KI TO POTRJUJEJO
ŠIRITI POMEN IN VLOGO ANTIFAŠIZMA
PRI NAS IN VSEPOVSOD
TER OPOZARJATI VSO JAVNOST,
DA EVROPSKA UNIJA TEMELJI TUDI
NA IDEALIH ANTIFAŠIZMA.
Za konec, naj zadoni še vedno aktualno geslo:
SMRT FAŠIZMU – SVOBODA NARODU.