Proslava na Mali gori nad Ribnico
V soboto, 10. 5. 2025, je na Mali gori potekala tradicionalna spominska slovesnost v spomin na bitko, do katere je prišlo 13. 5. pred 84 leti. Ob častni straži Garde Slovenske vojske so bili položeni venci k spomeniku, med njimi tudi venec predsednice Republike Slovenije dr. Nataše Pirc Musar. Sledil je krajši, a bogat program. Zbrane je nagovoril predsednik društva Gorazd Humar, slavnostni govornik pa je bil tržaški zgodovinar, član Društva TIGR Primorske in predsednik Odbora za proslavo bazoviških junakov Milan Pahor. V kulturnem programu sta sodelovali recitatorki Jelka Domevšček in Irma Grbec ter harmonikar Gorazd Velikonja.
Govor predsednika društva, Gorazda Humarja, objavljamo spodaj.
Mala gora, 10.5.2025
Gorazd Humar, predsednik Društva TIGR Primorske
Spoštovani vsi,
spoštovani slavnostni govornik Milan Pahor, spoštovani člani domoljubnih in veteranskih organizacij združeni v KoDVOS, spoštovane članice in spoštovani člani našega društva, pozdravljeni praporščaki in nastopajoči, dragi prijatelji.
Uvodoma bi se rad še posebej zahvalil našim ribniškim prijateljem Danilu, Bredi, Andreji in Stanetu za njihovo skrb za vzdrževanje spomenika in za pomoč pri organizaciji te slovesnosti. Zahvaljujem se tudi predsednici Republike Slovenije dr. Nataši Pirc Musar za venec, ki ga je položila Častna straža garde Slovenske vojske.
Danes se ponovno kot vsako leto priklanjamo spominu na Danila Zelena, Antona Majnika in Ferda Kravanje, tigrovskih protagonistov spopada na Mali gori 13. maja 1941, spopada, v katerem je padel Danilo Zelen, vojaški vodja tigrovcev. Ta spomin je stalnica v programu dela našega društva in spomin na vse tri tigrovce z Male gore še posebej širimo z razstavo o zgodovini TIGR-a, ki je bila prvič predstavljena v Evropskem parlamentu v Bruslju januarja lani, obšla pa je v slovenskem, angleškem, italijanskem in hrvaškem jeziku že velik del Slovenije, zamejstva v Italiji in v Reki na hrvaškem.
Jaz se moram žal dotakniti tega, kar se bo danes popoldan dogajalo tu ob spomeniku na Mali gori. Na tem mestu bo svojo slovesnost priredilo neko samooklicano društvo, ki nosi datum 13. maj v svojem imenu, žal pa ne zna niti pravilno slovensko in brez napake zapisati imena svojega društva. Dogodek bo nosil naslov: Prvi spopad Slovencev z okupatorjem po kapitulaciji Jugoslavije. Zelo pomenljiv naslov, kajti pred leti so imeli podoben naslov dogodka, vendar so govorili o prvem spopadu Slovencev po napadu okupatorja na Jugoslavijo. Ko so ugotovili, da spopad na Mali gori 13. maja 1941 ni bil dokazljivo prvi spopad z okupatorjem, so menjali datum in navedli, da gre na Mali gori za prvi spopad z okupatorjem po kapitulaciji Jugoslavije. Problem je v tem, da so spet take navedbe zgodovinsko zelo netočne in govorijo o njihovem totalnem nepoznavanju zgodovine.
Dal sem se podučiti od znanega zgodovinarja kaj se je dogajalo aprila in maja 1941 na naših tleh. Takrat Jugoslavije niti ni bilo še, bila je le Kraljevina Jugoslavija, ki pa nikoli ni kapitulirala. Dne 17. aprila 1941 je kapitulirala le vojska Kraljevine Jugoslavije, sama država pa ne. In še ena cvetka, ki so si jo v vabilu privoščili popoldanski malikovalci Male gore. Napisali so, da je šlo za spopad Slovencev z okupatorjem. To povsem drži in je povsem točno, ob tem pa so pozabili dodati, da je bila okupatorska četa, ki je napadla tri tigrovce sestavljena iz 4 italijanskih karabinjerjev in treh domačih slovenskih orožnikov kolaborantov, v bistvu že italijanskih uslužbencev in del italijanskih oboroženih sil. Torej so s tem kar direktno priznali, da so bili domači kolaboranti del okupatorskih sil, česar pa sami sicer nočejo priznati. Hkrati je bil to prvi evidentirani napad slovenskih izdajalcev na slovenske protifašiste. Torej ni šlo za napad tigrovcev na okupatorja, ampak za napad okupatorja s svojimi slovenskimi pomočniki na slovenske upornike.
Govorili bodo tudi, da je tri tigrovce izdal komunist Tekavec. In če bi bilo to res - ali bi na Malo goro prišlo le sedem vojakov oboroženih z navadnimi puškami, ki so praktično potrkali na vrata koče, v kateri so prespali tigrovci. Pa še Majnik jim je uspešno pobegnil in jih osmešil. Zagovorniki te teorije imajo med sabo zadosti obrambnih in vojaških strokovnjakov, da vedo, da se tri domnevno oborožene ljudi na Mali gori ne napade z le sedmimi razmeroma slabo oboroženimi vojaki.
Moram navesti še nekaj zgodovinskih podatkov. Kdaj je pričela kolaboracija z italijanskim okupatorjem? Dne 20. aprila 1941, le 9 dni po okupaciji Ljubljane, je ljubljanski škof Gregorij Rožman prišel k fašističnemu komisarju Grazioliju in izjavil: Kar se tiče sodelovanja predstavnikov Cerkve z novo oblastjo fašistične Italije – priznavamo to oblast, ki je nad nami in bomo radi po svoji vesti sodelovali.
3. maja Kraljevina Italija okupirani del takratne Dravske banovine anektira in ljubljanska pokrajina z Dolenjsko vred postanejo del Kraljevine Italije, torej del druge države. Ta dan škof Rožman Grazioliju ponovno izrazi lojalnost, skupina 27 ''uglednih'' Slovencev pa Mussoliniju pošlje pismo hvaležnosti z izrazi veselja in ponosa ob vključitvi slovenskih ozemelj v Kraljevino Italijo. Sledi seveda 8. junija še obisk pri Mussoliniju.Skratka – do kolaboracije z italijanskim okupatorjem je prišlo torej zelo zelo zgodaj, še veliko pred 26. oz. 27. aprilom in pred 13. majem. In sedaj prihaja na Malo goro maševat še predstavnik RKC, ki se ne ograjuje od tega kolaborantstva ter slavi Erlicha. In pred leti so brali na Mali gori pesem domobranskega pesnika Balantiča, predstavnika tistih, ki so napadli tri tigrovce na Mali gori. To je enako groteskno kot da bi na komemoracijah v Auschwitzu brali odlomke iz Mein Kampfa.
Zmešnjava je totalna, dopolnjujejo pa jo še predstavniki neke stranke z 32 letno podlago, ki bodo zagotovo spet tu govorili kdo je koga na Mali gori napadal in kdo je kasneje Majnika in Kravanjo ubil, ne da bi imel za to en sam preverjen ali trden dokaz.
Demokracija očitno dobro prenaša tudi laži in teorije zarot. Če jih povejo ta pravi, je to nato povsem sprejemljivo.
Ponovil bom kar sem na tem mestu že večkrat povedal. Mala gora naj ne bo Velika gora političnih spopadov, naj ne bo gora predvolilnih kampanj in gora velikih laži.
Ostane naj le spokojna gora spomina na slovensko tigrovsko uporništvo.
Živel spomin na TIGR!
