Dne 17. oktobra letos je bila v Domu antifašistov mesta Pulj, ki stoji tik ob znameniti puljski areni, odprta razstava z naslovom Slovenci med prvimi antifašisti v Evropi 1920-1941. Odprta je bila neposredno po slovesnosti pred spomenikom Vladimirja Gortana ter ob 96. obletnici Gortanove ustrelitve dne 17. oktobra 1929. Pripravili sta jo Društvo TIGR Primorske v sodelovanju z Društvom antifašističnih borcev in antifašistov mesta Pulj. Avtorja razstave sta zgodovinar Milan Pahor iz Trsta, ki je bil tudi strokovni nosilec tega projekta in Gorazd Humar. Razstava je nastala v tesnem sodelovanju in s pomočjo bogatega zgodovinskega arhiva Narodne in študijske knjižnice Trst-NŠK. Strokovna sodelavca iz NŠK, ki sta sodelovala pri zbiranju dokumentarnega gradiva sta bila zgodovinar dr. Štefan Čok in arhivistka Gabriela Caharija.
Razstava je tako bila na Hrvaškem predstavljena že drugič. Njena prva postavitev je bila na Reki aprila letos, sedaj pa je bila predstavljena še istrski javnosti, saj so bili istrski protifašisti, imenovani tudi gortanovci, pomemben del skupnega boja proti italijanskemu fašizmu v času, ko je krivična rapalska meja trdo zarezala tako v slovensko kot v hrvaško narodno tkivo. Ta čas je bil čas trdih preizkušenj za oba naroda, ki sta živela pod težo italijanskega fašizma in zaradi česar je je pri obeh narodih rodil najprej spontan in nato vedno bolj organiziran protifašizem. To skupno in pomembno zgodovinsko komponento so poudarili prav vsi govorniki na tej proslavi.
Razstavo je uvodoma odprl predsednik Društva antifašističnih borcev in antifašistov mesta Pulj Boris Siljan, ki je izrazil zadovoljstvo, da je do njene predstavitve prišlo tudi v Pulju. Prisotne je pozdravila tudi namestnica župana Istrske županije Gordana Antić, ki je poudarila, da je protifašizem jamstvo za svobodo in da je bil skupen upor tako hrvaških kot slovenskih protifašistov nujen odgovor na fašistično nasilje.
Hrvaški zgodovinar dr. sc. Milan Radošević (član HAZU Hrvaške akademije znanosti in umetnosti), ki je velik poznavalec življenja in dela Vladimirja Gortana ter hrvaškega in še posebej istrskega protifašizma je poudaril skupen boj slovenskih in hrvaških protifašistov. Spomnil je, da je bil eden od ustreljenih bazoviških junakov, to je Zvonimir Miloš, hrvaške narodnosti in da je na spomeniku bazoviških junakov v Prešernovem gaju v Kranju zapisano tudi ime Vladimirja Gortana. Poudaril je še, da je bil preplet boja slovenskih in hrvaških protifašistov kar kompleksen ter da je imel za cilj osvoboditev izpod fašističnega škornja.
Predsednik Društva TIGR Primorske Gorazd Humar se je uvodoma zahvalil domačinom za gostoljubje in za pripravljenost, da je razstava postavljena v osrčju Istre, saj je Istra omenjena skozi njen akronim v besedi TIGR. Poudaril je, da ne ločujemo protifašiste po narodnosti na Hrvate in Slovence saj protifašizem ne pozna meja. Omenil je, da je v Novi Gorici, ki ima kar 10 ulic imenovanih po tigrovcih, tudi Gortanova ulica. Po Vladimirju Gortanu je bila poimenovana že leta 1959. Dodal je še, da je zelo pomembno prenašati vedenje o protifašističnem uporu v času italijanskega fašizma med mlade in da je poslanstvo razstave namenjeno tudi mlajši generaciji. Domači organizatorji so potrdili, da bodo razstavo obiskali tudi učenci več šol s področja Istre.
Dogodek s postavitvijo razstave je bil pomemben člen obujanja zgodovinskega spomina slovenskega in hrvaškega naroda na skupen boj proti fašizmu med obema vojnama. Hkrati pa je ta dogodek opomnil, da se je vredno tega junaškega dejanja obeh narodov še naprej spominjati, hkrati pa da so na tem področju odprta vrata še za dodatne raziskave zgodovinske stroke.
Več slik tukaj.