Društvo TIGR Primorske je pravkar izdalo novo knjigo o zgodovini tigrovskega gibanja. Knjižno delo izpod peresa goriškega zgodovinarja dr. Branka Marušiča nosi naslov Zapisi o TIGR-u, podnaslov pa se glasi Zbornik zapisov dr. Branka Marušiča o tajni protifašistični organizaciji TIGR.
Zbornik dr. Branka Marušiča je bil javnosti prvič predstavljen 10. aprila 2026 v dvorani Pomnika braniteljem slovenske zemlje na Cerju. Uvodoma je na predstavitvi prisotne pozdravil župan občine Miren Kostanjevica Mauricij Humar, ki je poudaril pomen obujanja spomina na trenutek zgodovine, ki ga je zaznamoval tigrovski boj. V nadaljevanju so knjigo predstavili dr. Savin Jogan, urednik Gorazd Humar in oblikovalec knjige Milovan Valič.
Zbornik zajema 15 člankov, zapisov in govorov na različnih slovesnostih v spomin na TIGR. Zapisi so si po vsebini povsem različni, a imajo vseeno veliko skupnega. Dr. Branko Marušič je z vso znanstveno natančnostjo zbral gradivo o številnih pomembnih tigrovcih ter o njihovih dejanjih. Med nje spadajo zagotovo Ferdo Kravanja-Peter Skalar, Andrej Šavli, Albert Rejec, Zorko Jelinčič in še in še bi lahko naštevali številne tigrovske junake, ki so našli mesto v knjigi.
Veliko se je dr. Branko Marušič v svojih zapisih posvetil ''zamolčanosti'' TIGR-a po končani 2. svetovni vojni in ki naj bi trajala vse do leta 1991. Ta predvsem politično motiviran mit pisec razbija z argumenti in z analizo obravnave pomena tigrovskega gibanja v tem času.
Novo knjižno delo že trka na vrata slovesnostim, ki jih Društvo TIGR Primorske pripravlja v letu 2027, ki bo povsem v znamenju 100. obletnice ustanovitve TIGR-a.
Fotografije z dogodka tukaj.
V nadaljevanju objavljamo predgovor k zborniku, ki ga je napisal urednik Gorazd Humar.
PREDGOVOR
Uvodna beseda urednika Gorazda Humarja
V zborniku je zajet velik del člankov, govorov in zapisov ob različnih priložnostih zgodovinarja dr. Branka Marušiča, ki jih je sam izbral iz svojega opusa, nekaj pa jih je bilo dodanih z avtorjevim soglasjem. Zagotovo v publikaciji niso zbrani prav vsi zapisi dr. Branka Marušiča o tajni protifašistični organizaciji TIGR in o njenem pomenu v Sloveniji, posebej še na Primorskem po drugi svetovni vojni. V zbornik nismo vključili njegovega članka z naslovom Med prvim goriškim zbornikom in med goriškimi/novogoriškimi zborniki, ki so mu sledili, ker je bil že objavljen v knjigi Ko so ječali tečaji Evrope – o pesniku Dragu Bajcu in tigrovcih iz goriškega poduredništva časopisa Edinost (izdalo Društvo TIGR Primorske, 2022).
Na prvi pogled so si besedila povsem različna, a po skrbnem pregledu je mogoče opaziti rdečo nit, ki jih povezuje. Najprej je treba ugotoviti, da so vsa napisana z vso potrebno znanstveno in strokovno natančnostjo, ki ji je avtor dosledno zvest. Prav tako je opazno, da dr. Branko Marušič ni le natančen kronist tigrovske tematike, temveč jo zna hkrati analitično uvrstiti v širši zgodovinski kontekst in razložiti časovni okvir, v katerem se je dogajanje odvijalo. Prav tak pogled nam omogoča, da lažje razumemo vzroke za nastanek organizacije TIGR in smeri njenega tajnega delovanja.
Poleg organiziranosti, ciljev in aktivnosti tigrovcev se avtor z enako pozornostjo in prepričljivostjo ustavlja tudi pri počutju in odporniški drži velikega dela prebivalcev Primorske, ki so z vso vztrajnostjo prispevali k ciljem protifašističnega boja. Posebej to velja za področje organiziranja vzporednega šolstva ter zbiranja in čezmejnega prenašanja šolskih in drugih slovenskih knjig ipd.
Posebno pozornost je dr. Branko Marušič namenil zamolčanosti oziroma nezamolčanosti TIGR-a po drugi svetovni vojni, zlasti po seji CK ZKS 13. junija 1958, ki je tigrovsko gibanje obsodil kot teroristično. Svoj pogled, utemeljen s številnimi dejstvi, je avtor najjasneje prikazal v prispevku z naslovom Sporno ime neke novogoriške ulice. Ob tem je v zapisu o Ferdu Kravanji – Petru Skalarju dodal: »Sodelovanje z angleško obveščevalno službo je tigrovce postavilo pred ostro presojo voditeljev partizanskega boja že med vojno in po njej. Tigrovci so odvzeli primat partizanskemu boju, obenem pa so slabi nameni spremljali tudi pretirano označevanje, da so bili sodelavci tajne službe neke imperialistične države. Od tod v prvih povojnih letih marginaliziranje njihovega dela, ki pa se je vendarle od sedemdesetih let dalje ocenjevalo pravičneje in bolj pretehtano.«
Seveda se dr. Branko Marušič v svojih delih ni mogel izogniti niti poskusom in »trditvam« mnogih, ki smrti nekaterih pomembnih tigrovcev, kot so bili Ferdo Kravanja, Anton Majnik in številni drugi, še vedno zavijajo v skrivnosten okvir z namenom, da bi bralca pripeljali do zaključka, da so jih ubili partizani oziroma komunisti. Taki pogledi o »smrtih v skrivnostnih okoliščinah« nekaterih vodilnih tigrovcev so se brez zadostnih dokazov še posebej razvneli v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je bilo iz političnih razlogov veliko poskusov, da bi partizanski mit nadomestili s tigrovskim.
Ne glede na današnje, predvsem politične in prevečkrat nestrokovne interpretacije pomena tigrovskega gibanja, pomenijo Marušičevi zapisi, zbrani v tem zborniku, dragocen znanstven in objektiven okvir za poznavanje tega pomembnega obdobja slovenskega, posebej še primorskega boja za svobodo izpod jarma fašizma.