V skladu s Pravico do popravka in odgovora kot je to predvideno v Zakonu o medijih (Zmed-1) – Pravica do odgovora na objavljeno informacijo, se oglašamo v zvezi z zapisom Milana Gregoriča v PN-7. val z dne 27. marca 2026, v katerem le ta predlaga postavitev spominskega obeležja Karlu Kocjančiču v Gračišču pri Materiji. V Društvu TIGR Primorske (v nadaljevanju: Društvo) se strinjamo s pobudo, ki jo imamo v programu tudi sami, saj menimo, da je bil Karlo Kocjančič eden najbolj aktivnih protagonistov leta 1994 ustanovljenega Društva TIGR Primorske in katerega bogato dediščino nadaljujemo in vsako leto nadgrajujemo s številnimi celoletnimi dejavnostmi po Sloveniji in v zamejstvu. Redno vzdržujemo in negujemo tudi vsa spominska obeležja tigrovcem, ki so nastala s prizadevanji Karla Kocjančiča.
Kot že večkrat do sedaj, je Milan Gregorič ( v nadaljevanju MG) tudi tokrat, poleg plemenite pobude, članek izkoristil za navajanje zavajajočih in neresničnih navedb, ki škodijo ugledu Društva in njegovemu delovanju v javnem prostoru.
V omenjenem članku avtor navaja vrsto trditev, ki so v nasprotju z dejanskim stanjem in za katere ne navaja nobenih verodostojnih dokazov. Neresnična je njegova že večkrat zapisana navedba, da je v “društvu je prišlo do razkola”. Društvo TIGR Primorske je društvo, ki deluje v javnem interesu ter deluje v skladu z veljavnim statutom, vpisanim v register društev pri pristojnem organu. Vse skupščine društva so bile do sedaj sklepčne in so sprejemale odločitve s statutarno predpisano večino. Avtor ne navaja nobene dokumentacije, zapisnika ali sklepa, ki bi potrjevali njegovo trditev.
Neresnična je tudi njegova trditev, da je »pomladna stran izstopila iz društva«, saj v društvu nimamo in nismo nikoli imeli ne pomladne ne zimske strani, ali grupacije, ki bi ustrezala izrazu, ki si ga je avtor izmislil sam. Članstvo Društva ni razdeljeno po političnem, generacijskem ali drugem kriteriju na način, kot ga prikazuje avtor in je zato taka njegova navedba brez kakršne koli realne osnove.
Prav tako ne drži njegova navedba, da je »praporščak vrnil prapor«. Prapor Društva TIGR Primorske se nahaja pri pooblaščenem zastopniku Društva in ni bil nikoli vrnjen. Noben praporščak, imenovan v skladu s poslovnikom Društva, v nobenem primeru ni vrnil prapora, niti ni podal nobene pisne ali ustne izjave o takem namenu. Avtor tudi ne navaja kredibilnega vira, ki naj bi mu to sporočil.
Avtor nadaljuje z neresničnimi navedbami, ko piše, da so »Območne enote začele razpadati«, saj te delujejo nemoteno, z izjemo ene, ki trenutno nima še novega vodstva. Društvo ima namreč aktivnih 10 območnih organizacijskih enot, ki so razporejene skoraj po celi Sloveniji, ena celica društva je celo v Prekmurju.
O navedbi, da je bilo na Krasu ustanovljeno novo, vzporedno društvo, ki naj bi »programsko ostalo zvesto tragično preminulemu vodstvu«, lahko le napišemo, da je ustanovitev katerega koli novega društva legitimna zakonska pravica vsakega državljana in samo po sebi ne pomeni ničesar spornega. Poleg tega nobeno tako društvo ne deluje na Krasu, ampak je kot društvo enega človeka z imenom Društvo Slovenski TIGR-13. maj šele od leta 2017 naprej vpisano na naslovu Viljema Kovačiča v Ljubljani. To društvo po javno dostopnih podatkih ne izkazuje prav nobenih prihodkov v letih 2023 in 2024, nima niti skupščine in niti nadzornega organa. Torej kakšno ''vzporedno'' društvo je to? O odnosu Društva TIGR Primorske do tega ''vzporednega'' društva'', ki se je že enkrat izpisalo iz registra društev pa potem spet vpisalo kot društvo, je naš dolgoletni tajnik Lucijan Pelicon kritično pisal na spletni strani društva, ki je vsem dosegljiva že 1. septembra 2015.
Kljub temu pa je formulacija »vzporedno tigrovsko društvo« v danem kontekstu zavajajoča, saj pri bralcu ustvarja vtis, da gre za zakonitega pravnega naslednika ali konkurenčni organ Društva TIGR Primorske, kar tudi ne drži. Avtor ni v ničemer preveril, ali sta morebitno novo društvo in Društvo TIGR Primorske sploh v kakšnem formalnem ali programskem razmerju, s čimer je kršil elementarne novinarske standarde preverljivosti in nevtralnosti. Naj dodamo še, da to '' vzporedno društvo'' priredi na leto le eno slovesnost in še to s finančno pomočjo drugih, Društvo TIGR Primorske pa ima letno okoli 200 dogodkov in slovesnosti z udeležbo več tisoč ljudi, kar potrjuje in preverja tudi skupščina društva. Vsaka primerjava oz. vzporednost obeh društev ob tem dejstvu postane nesmiselna in absurdna. Kar bi MG pač moral vedeti ali vsaj preveriti. Je to potemtakem še vedno vzporednost?
Sklicevanje na »tragično preminulo vodstvo« in s tem implicirana legitimacija novega društva prek nekritičnega zgodovinskega prisvajanja je žaljivo do živih članov in vodstva Društva TIGR Primorske ter do spomina na zgodovinski TIGR, katerega dediščino naše Društvo spoštljivo ohranja že desetletja.
Posebej še zavračamo Gregoričevo trditev, da je Društvo TIGR Primorske nekoč padlo v roke leve, borčevske struje v društvu. Take struje nikoli nismo imeli in je tudi ne poznamo. Tudi nismo privesek ZZB za vrednote NOB, kar bi MG rad prikazal. Če je kakšen naš član hkrati še član ZZB za vrednote NOB se nam zdi to povsem normalno in nas to ne moti. Taki člani se torej zagotovo udeležujejo tudi borčevskih proslav. Smo pa kot društvo še posebej ponosni, da smo od vsakogar neodvisni, posebej še od političnih strank, ki jim ne dovolimo trkanja na naša vrata. In tak status nam omogoča pluralnost našega delovanja.
Zelo, zelo pa je zaskrbljujoče pisanje MG posebej še, ko citira publicista Boruta Rutarja in navaja, da je domobranstvo eno od gibanj, ki so ''privedla do ustanovitve samostojne Slovenije leta 1991'' (citat iz članka v PN). Dvomimo, da se je pri tem Milanu Gregoriču to zapisalo po nesreči in se od te navedbe ne samo distanciramo, ampak jo v celoti ostro obsojamo. Taka stališča očitno ne zastopa le Milan Gregorič ampak tudi Kovačičevo one man band društvo z imenom Društvo Slovenski TIGR -13. maj, ki odkrito sodeluje s častilci domobranstva v povezavi z veteranskim združenjem Veterani slovenske osamosvojitve (VSO), ki ga vodi Lojze Peterle in s stranko SDS ter z nekaterimi predstavniki RKC. To se posebej še izkazuje vsako leto ob obletnici napada italijanskega okupatorja, ki je tudi s pomočjo domačih kolaborantov na Mali gori nad Ribnico med počitkom v gozdni koči dne 13. maja 1941 napadel tri tigrovce in pri čemer je bil tigrovec Danilo Zelen ubit ali pa si je sodil sam. To je bil hkrati tudi prvi napad domačih kolaborantov oz. sodelavcev italijanskega okupatorja (izdajalcev torej) na slovenske upornike. In ko je Kovačič leta 2022 predlagal, da bi 13. maj postal državni praznik in pri tem skoraj uspel, bi s tem slavili hkrati še obletnico prvega slovenskega kolaborantskega napada na tigrovce, ki so na Mali gori zbirali orožje za oborožen odpor proti okupatorju. Zdrav razum ob takih stvareh običajno povsem odpove.
Predvsem pa bi bil Gregoričev zapis objavljen v PN 27. marca 2026 precej bolj kredibilen, če bi Gregorič sam predhodno kritično in odgovorno preveril resničnost navedb, ki jih je zapisal. Morda pa jih sploh ni hotel.
Društvo TIGR Primorske