Govor Jasmine Gruden - študentke, kulturne delavke in sodelavke slovenskega deželnega sedeža RAI in televizije Koper - Capodistria -. ki ga je imela včeraj, 6. 9. 2021, ob 10.00 na pokopališču pri Sv. Ani.

Spoštovano občinstvo, drage prijateljice in prijatelji,

kako lepo zveni slovenska beseda - tu, v Trstu!

Počaščena sem, da mi je bila dana možnost, da lahko svobodno izrazim svoja razmišljanja o zgodovinskih dogodkih, ki se vežejo na našo sedanjost, na življenje vseh nas.

91 let je minilo, odkar so Ferdo Bidovec, Franjo Marušič, Zvonimir Miloš in Alojz Valenčič

padli pod streli fašističnega terorja.

91 let, če pomislim, je to cela večnost! Skušam vstopiti v vzdušje tistih daljnih, mračnih tridesetih  let 20. stoletja. Zatiralni režim, diktatura, predvsem pa prepoved slovenskega jezika.

Vi, Slovenci, ne obstajate! Nikoli vas ni bilo tu! Narod, kakšen narod? Nekaj kmetov, brez kulture, brez identitete! Qui si parla solo italiano!
Pisanje nove zgodovine: Trst stoodstotno italijansko mesto. Tu so potomci antičnega Rimskega imperija, slava starodavne velesile. Tu Slovencev ni nikoli bilo!
Popolna kontrola nad informacijo! Kontrola nad pisanjem časopisov.

Ferdo, Franjo, Zvonimir in Alojz so se z vso vnemo  temu upirali, z vso drznostjo so verjeli v svoje ideale, kljub težko dosegljivemu cilju je bila njihova želja po svobodi tako močna, da je popolnoma  zasenčila strah pred smrtjo. Skušali so organizirati odpor, a tudi ohranjati slovensko besedo, poskrbeli  so, da so se otroci doma lahko učili pisati in brati v slovenščini.

Žerjavica slovenske besede in kulture je še vedno tlela pod pepelom fašističnega požara.

In zamislim se nad tem, kako je bil takratni svet drugačen od današnjega, kako ga lahko mi, predvsem mladi, dojemamo, ali če ga sploh zmoremo dojeti. Današnji svet in tisti izpred devetdesetih let sta si zelo različna, a obenem lahko najdemo neko skupno nit, ki ju veže.
In ta skupna nit je... informiranje.

Informiranje, informacije, lažne informacije.

Informacija v času fašistične diktature je bila enosmerna, v rokah režima. Veljala je samo ena resnica, obstajala je le ena zgodovina, tista, po kateri so bili naši kraji čisto italijanski.

Svobodne informacije ni bilo, način, da bi lahko prišla drugačna, neuradna mnenja na površje, so bili nedovoljeni propagandni listi, ki so jih širili svobodomiselni ljudje, taki kot naši bazoviški junaki.

S popolno kontrolo nad informacijo je režim ustoličil svojo resnico.

Med vojno so življenjske informacije partizanom prinašale tudi kurirke, ki so s tem tvegale svoja mlada  življenja.

Danes doživljamo skrajno nasprotje, utopljeni smo v morju informacij. Kdorkoli lahko postane vir informacij, ki s pomočjo spletne tehnologije lahko dosežejo vse kraje sveta. V tem, ne morju, temveč oceanu, lahko vsakdo najde svojo resnico, lahko odkrijemo dejstva ali njihovo popolno nasprotje. Zato je pogostoma težko razlikovati med resnico in lažjo, med resničnimi  ali lažnimi informacijami. Sprašujem se, ali je popolna demokracija informacije res pozitivna.

Ker tudi v tej popolni svobodi komunikacije naletimo na pretvarjanje in poustvarjanje zgodovine, tudi danes lahko najdemo podatke, ki so skregani z zgodovinsko resnico in tudi z realnostjo, kot je na primer enačenje bazoviških junakov in drugih partizanov s teroristi.

Živimo v času lažnih informacij, v katerem lahko tudi mogočni državni voditelji poustvarjajo realnost, in splet, žal, krepi in utrjuje njihovo mnenje, tako da jim številne množice ljudi nasedajo.

Smo v času, ko lahko vsaka iz trte izvita teorija dobi svoje podpornike in ljudi, ki vanjo verjamejo.

Saj res: koronavirus ni nikoli obstajal, to je le zarota močnih sil... cepiva ubijajo in Zemlja je... ploščata!

Če torej obstaja element, ki povezuje naš svet s tistim izpred devetdesetih  let, je to nedvomno načrtna dezinformacija.

Kako bi se Bidovec, Marušič, Miloš in Valenčič bojevali danes, katera sredstva bi uporabljali? Morda socialna omrežja?

Nedvomno bi se za obstoj našega jezika, naše pesmi in kulture srčno angažirali. Da, ker tudi danes potrebujemo “borbo”, tudi danes se moramo upreti izginotju, čeprav ne živimo v vojnem času, čeprav z drugačnimi sredstvi.

Seveda, danes smo! Mi smo tu! Nihče ne more tega zanikati!

Danes lahko v svojem mestu spregovorim v slovenščini. Ko se sprehajam po Trstu in zaslišim slovensko besedo, mi je takoj toplo pri srcu in si rečem “Slovenci”, ker je Trst naš dom

zahvaljujoč se Bidovcu, Marušiču, Milošu in Valenčiču in vsem drugim pogumnim ljudem, mlajšim in starejšim, fantom in dekletom, ki so se borili, da lahko danes govorimo slovensko, ko se sprehajamo po ulicah našega Trsta.

Mnogi italijansko govoreči someščani nam zavidajo, da znamo dva jezika. Več mojih italijanskih vrstnikov s fakultete je marsikdaj izrazilo veliko zanimanje za našo kulturo, tradicije, za našo slovensko skupnost. Po eni strani se jim zdimo nekoliko zaprti, po drugi pa občudujejo našo  bogato zgodovino, kulturo, običaje.

Lepo je biti zamejka, znati dva jezika in poznati dve kulturi.

Vsi Slovenci pa se tega ne zavedamo. Kaj lahko naredimo, da slovenska narodna zavest ostane živa?

Kdo so torej današnji bazoviški junaki? O tem imam svoje mnenje: to so tisti, ki se borijo za naš jezik, ne da bi pri tem imeli kaj dobička. Ali so junaki odborniki društev, ki so razpršena po naših vaseh in mestu, ki delajo za dobro naroda in jim to zadošča? Razumeti moramo, da je delovanje za ohranjanje in razvoj kulture velika čustvena obogatitev.

Še se moramo boriti, da ohranimo slovenščino na naši zemlji. Ali potrebujemo sodelovanje? Potrebujemo Narodni dom? Narodni dom, prihodnost, simbol slovenstva v Trstu, žarišče narodne skupnosti, kraj prijateljstva in sodelovanja vseh društev. To je moje upanje.

Mislim, da lahko vsak od nas kaj doprinese skupnosti s svojim talentom, s svojo drugačnostjo, tako da se lahko naša kultura in jezik še naprej razvijata.

Zelo pomembna je medgeneracijska povezanost, sodelovanje, ki nima barv in obojestransko bogati naša življenja.

Primer takega sodelovanja je na današnji svečanosti. Že to, da nam starejša generacija zaupa in prepušča besedo, je bistvenega pomena za obstoj naše slovenske manjšine.

Mladi se moramo obvezati, da se bomo še borili, ne z orožjem, temveč z našimi idejami in dejanji. Danes potrebujemo še takih junakov, ki bodo z vso vnemo verjeli v naš jezik, kulturo in v našo resnično zgodovino.

Dragi Ferdo, Franjo, Zvonimir in Alojz, za vedno v mojem srcu, za vedno v naših srcih.

V ponedeljek, 6. 9. 2021, smo člani Kluba mladih tigrovcev v sodelovanju z Odborom za proslavo bazoviških junakov organizirali tradicionalni jutranji recital na bazoviški gmajni, posvečen bazoviškim junakom – Ferdu Bidovcu, Franu Marušiču, Zvonimirju Milošu in Alojzu Valenčiču, ki so bili 5. 9. 1930 obsojeni na smrt in naslednji dan istega leta na omenjeni gmajni ustreljeni ob 6.43. Njim posvečen recital smo pomensko začeli ob uri njihove ustrelitve. Recitirali smo Jasmina Gruden, Elena Kobal, Peter Bajnoci, Igor Rojc in Manuela Polanc. Prebrali smo pesmi Bazoviškim žrtvam v spomin (Ljubka Šorli), Bazovica (Asta Žnidarčič), Besede iz groba (Janko Samec), Tržaški bori (Danilo Benčina), Preko sanj (Ivan Ivančič), Verujem v tebe, mati domovina (P. Gorkič) in kolaž, sestavljen iz Prešernovih, Gradnikovih, Gregorčičevih in Cankarjevih verzov. Prisotni so bili tudi drugi člani Društva TIGR Primorske, med njimi praporščak Bojan Orešnik in predsednik društva Gorazd Humar, ki je s fotografijami, pripetimi spodaj, ovekovečil dogodke tega dne.

Predsednik Društva TIGR Primorske Gorazd Humar in praporščak Bojan Orešnik sta se udeležila tudi slovesnosti, ki je istega dne ob 10. uri dopoldne potekala na pokopališču pri Sv. Ani. Program so soustvarili predsednik Odbora za proslavo bazoviških junakov Milan Pahor, Jasmina Gruden kot slavna govornica in pevci Mpz Fantje izpod Grmade (Devin) s pevovodjo Bogdanom Kraljem. Gorazd Humar je v imenu Društva TIGR Primorske na grob bazoviških junakov položil venec.

Asta Žnidarčič

 Bazovica

V njih tilnike, ponosno dvignjene,

v štiri ljudi, na stole zvezane z vrvmi,

so streljali krvniki velesile, države brez moči.

A zadnji hip se eden od mučenikov s silo je obrnil;

v zamahu si na prsih obleko je razgrnil:

»Sem boste streljali!

O, ljudstvo naše, zate …«

Pojoč so padli v svojo mlado kri.

Po vseh vaseh okoli njih

tisti večer smo štiri sveče žgali,

štirim nevidnim smo večerjo dali,

štirim nevidnim v srcih smo postlali;

nekod po hišah so za nje molili,

drugje smo rajši stisnili pesti

in še danes nam teče kri z dlani …

A oni stali so na straži štirih vojnih let

in zdaj nam govore skoz sončni žarkov sled:

ne zapustite, kar smo mi začeli,

ne dajte kramarjem, da bi naš trud poželi!

Manuela Polanc

vodja Kluba mladih tigrovcev

6. septembra 1930 so bili ob zori na vojaškem strelišču pri Bazovici ustreljeni Ferdo Bidovec, Fran Marušič, Zvonimir Miloš in Alojz Valenčič – bazoviške žrtve oziroma eni izmed prvih odkritih predstavnikov antifašizma. Obsojeni so bili 5. septembra 1930 na t. i. 1. tržaškem procesu. Bili so člani ilegalne narodno radikalne organizacije slovenske in hrvaške mladine v Julijski krajini in Istri. Njihov namen je bil odpor proti fašističnemu režimu na Krasu, Tržaškem in v Istri. Gibanje, ki je kasneje bilo znano pod imenom TIGR, je imelo na Tržaškem samostojno vejo, ki se je imenovala Borba, na Goriškem pa vejo, imenovano Organizacija. Glavni predstavniki so se zbrali na sestanku na Nanosu leta 1927, kjer so se dogovorili, da je njihovo delovanje prešlo v ilegalo. Člani organizacij so bili različno politično usmerjeni domoljubi. Pri aktivnem odporu so se zgledovali po nasprotnikih, tako so napade izvajali nad italijanskimi šolami, vrtci, skladišči orožja. Aktivnost te organizacije je bila jasna,  z vsemi sredstvi  so se borili  proti fašizmu, vzpodbujali obvezno učenje slovenščine v družinah, preprečevali vpliv fašizma med mladimi, strmeli k osvoboditvi Primorske izpod fašistične oblasti. 

Ferdo Bidovec je bil rojen 4. 2. 1908 v Trstu. Ljudsko šolo je obiskoval v Žirovnici, leta 1923 pa je zaključil trgovski tečaj v Ljubljani. Od petnajstega leta je sodeloval v mladinskem društvu Nicolo Tommaseo, v katerem  je deloval kot organizator in športnik. Leta 1927 je bil vpoklican na služenje vojaškega roka, od koder se je vrnil januarja 1929. Istega leta je postal član glavnega odbora organizacije Borba. Aretiran je bil 15. aprila 1930 in odpeljan v Koprski zapor.

Fran Marušič je bil rojen 4. marca 1906 v Trstu, deloval je v tržaških mladinskih društvih. Bil je prisoten pri požigih šol in vrtcev, z namenom uničiti vse, kar je potujčeno. Aretirali so ga 18. aprila 1930.

Zvonimir Miloš  je bil rojen 14. 11. 1903 v Sušaku. V Trstu je končal trgovsko šolo in se zaposlil kot knjigovodja. Deloval je v mladinskih društvih in bil po njihovem razpustu 1927 med ustanovitelji in voditelji tajne organizacije Borba.

Alojz Valenčič je bil rojen 9. 9. 1896 v Trstu.  Ljudsko šolo in dva razreda gimnazije je obiskoval v Trstu, nato je staršem pomagal v trgovini. Leta 1914 je bil vpoklican v avstrijsko vojsko in bil na ruskem bojišču ranjen. Po vojni se je zaposlil v tovarni. Po požigu tržaškega Narodnega doma se je priključil slovenski ilegalni organizaciji za boj proti fašizmu na Primorskem in Istri. Pomagal je pri izdelavi eksplozivnih teles, ki so jih uporabili pri demonstrativni razstrelitvi svetilnika zmage in uredništva časopisa Il Popolo di Trieste.

Prvo akcijo so izvedli z 28. na 29. september 1928, ko so pri Proseku zažgali otroški vrtec,  z namenom uničiti vidne nosilce potujčevanja. Organizacijo so italijanske oblasti odkrile šele po napadu na uredništvo tržaškega časopisa Il Popolo di Trieste. Obtoženim so sodili na posebnem sodišču za varnost države v Trstu. Proces je trajal od 1. do 5. septembra 1930.  Ferdo Bidovec, Fran Marušič, Zvonimir Miloš in Alojz Valenčič so bili obsojeni na smrt in ustreljeni pri Bazovici, ostalim dvanajstim obtožencem so dosodili zaporne kazni.

Lepo vabljeni na recital v spomin na ustrelitev Bazoviških junakov, ki bo jutri v ponedeljek, 6. septembra, ob 6.43 pri spomeniku v Bazovici. 

BAZOVICA 2021

1. TRST, Narodni dom, tiskovna konferenca

 sobota, 4. septembra 2021, ob 10.00 uri

2. BAZOVICA, spomenik, recital mladih Kluba Tigr in Zskd

ponedeljek, 6. septembra 2021, ob 6.43 uri

3. TRST, pokopališče pri Sv.Ani

spominska slovesnost na dan ustrelitve 
ponedeljek, 6. septembra 2021, ob 10.00 uri
program: polaganje vencev, govor: Jasmina Gruden (študentka)
Mpz Fantje izpod Grmade (Devin), pevovodja Bogdan Kralj

4. KOPER, Mala loža,

recital v priredbi Območne enote Tigr Slovenska Istra

ponedeljek, 6. septembra 2021, ob 19.00 uri

5. BAZOVICA, župna cerkev

maša zadušnica, daruje župnik Žarko Škerlj

govor: Vojko Volk, generalni konzul RS v Trstu

MePZ Lipa, pevovodja Tamara Ražem Locatelli

ponedeljek, 6. septembra 2021, ob 20.00 uri 

6. NABREŽINA, v prostorih SKD Igo Gruden

predstavitev knjige Dušana Jelinčiča Šepet nevidnega morja

sreda, 8. septembra 2021, ob 18.00 uri.

Avtorja in vsebino knjige predstavi Martin Brecelj.

7. TRST, Narodni dom, prostori NŠK, Oddelek za mlade bralce

predstavitev knjige Milana Pahorja S knjigo v vojni

četrtek, 9. septembra 2021, ob 19.00 uri

8. LJUBLJANA, rektorat univerze, Kongresni trg

svečanost pred spominsko ploščo

program: polaganje vencev, govori, recital Kluba mladih Tigr

Žvs Danica (Vrh, občina Sovodnje ob Soči), pevovodja Jana Drasič

v imenu Odbora govori Luisa Cher, kulturna delavka iz Benečije,

častna straža tabornikov RMV in skavtov SZSO

petek, 10. septembra 2021, 13.00 uri

9. KRANJ, pred spomenikom v Prešernovem gaj
   spominska slovesnost, prireditelj Mestna občina Kranj

program: polaganje vencev, govori, recitacije

v imenu Odbora govori Luka Pisk, župan Občine Sovodnje ob Soči

nastop Žvs Danica (Vrh), pevovodja Jana Drasič

častna straža tabornikov RMV, skavtov SZSO

in tabornikov iz Kranja

     10.BAZOVICA, pred spomenikom

taborni ogenj tabornic in tabornikov Rodu Modrega vala

sobota, 11. septembra 2021, ob 21.00 uri

11. BAZOVICA, “pri Kalu”
    41.spominski planinski pohod

nedelja, 12. septembra 2021, ob 10.00 uri

12. BAZOVICA, pred spomenikom

osrednja spominska slovesnost

spored:

             polaganje vencev, uvodni pozdrav predsednika odbora

             uradni pozdrav: Helena Jaklitsch, ministrica vlade RS

             govornik v italijanskem jeziku: Dario Parrini, senator

             govornik v slovenskem jeziku: Boris Pangerc, tržaški kulturnik

             kulturni program: MePZ Lipa (Bazovica), pevovodja Tamara    

             Ražem, MePZ Rdeča zvezda (Zgonik-Salež)), pevovodja Rado

             Milič.

             Izbrane odlomke bereta gledališka igralca Nikla Panizon in Primož Forte.
             Režija programa Marija Brecelj.

             Častna straža tabornikov RMV in skavtov SZSO.

             Prisotni bodo prapori organizacij, društev, ustanov. 

14. REPEN, občinska telovadnica; BRIŠČIKI, telovadnica
15. mednarodni odbojkarski turnir za Pokal bazoviških junakov

              v ženski in moški konkurenci

              sobota, 18. septembra 2021; nedelja, 19. septembra 2021

OBVESTILO – VABILO

V nedeljo, 5. septembra 2021, na predvečer ustrelitve štirih junakov, Radio televizija Slovenija na prvem kanalu (RTVS 1)  ob 23.05 predvaja igrano-dokumentarni film STRELI V BAZOVICI.

Scenarij Jadran Sterle, režija Tugo Stiglič, produkcija Studio Vrtinec.

Ponovitev: v ponedeljek, 6. septembra 2021 ob 17.55 uri na RTVS 2.    

Vabilo na recital v počastitev 91. obletnice ustrelitve bazoviških junakov 

Društvo TIGR Primorske – območna enota slovenska Istra vas vljudno vabi na recital v počastitev 91. obletnice ustrelitve bazoviških junakov Ferda Bidovca, Franja Marušiča, Zvonimirja Miloša in Alojza Valenčiča.  Prireditev bo v ponedeljek, 6. septembra 2021, ob 19. uri v Mali loži v Kopru. Sodelovali bodo: Andrej Jelačin, Rok Matek, Ivana Kodarin Percan, Rok Ličen, Ana Zupan, Andraž Gombač, Nika Gačnik, Maša Stopar, Žanin Čopi, Petra Vidrih in Leonora Trgan. Scenarij in režija: Renata Vidič.